Franja

mulberry [mʌ́lbəri] samostalnik
botanika murva

mulberry bush vrsta otroške igre
vojska Mulberry vzdevek za zasilna pristanišča invazijskih čet (l.1944)

mūrīnus 3 (mūs)

1. mišji: sanguis Plin., fimus Plin. mišji iztrebek, mišjak (mišjek), pellis Plin. mišja koža, pelles murinae Iust. kunje, hermelinje, lisičje in podobne kože, hordeum Plin. mišji ječmen (vrsta divjega ječmena).

2. mišast, mišje siv: equus Varr. miško, color Col., Pall.

murmillō (myrmillō, mirmillō) -ōnis, m (menda sor. z gr. μορμύλος, μορμύρος neka morska riba) murmílon (mirmílon), vrsta gladiatorjev, ki so se borili v galski bojni opravi, na vrhu svoje galske čelade pa so imeli kot znamenje podobo ribe; murmilonova nasprotnika sta bila retiarius in Threx: Ci. (z obl. myrmillo in inačico murmillo), Q., Sen. ph., Suet., Aur., Amm., P. F., mirmillo armaturae Gallicae nomen ex pisce inditum, cuius imago in galea fingitur Fest.

Murphyjev zakon stalna zveza
(o sosledju dogodkov) ▸ Murphy-törvény, Murphy törvénye
Murphyjev zakon pravi, da bo šlo narobe vse, kar gre lahko narobe. ▸ Murphy törvénye az az elv, hogy ha valami egyáltalán elromolhat, az el is romlik.
Ko končno najdeš prava vrata, je pred njimi po Murphyjevih zakonih najdaljša vrsta daleč naokoli. ▸ Amikor végre megtalálod a jó ajtót, a Murphy-törvény szerint előtte áll a leghosszabb sor.

murteus (myrteus) 3 (murtus, myrtus)

1. mirtov: silva O., V., corona Val. Max., myrtea corona (sc. Papirius) usus est, quod Sardos in campis Myrteis superasset P. F., vinum Plin., oleum Plin. = subst. murteum -ī, n: Cels.

2. metaf.
a) mirtove (kostanjeve) barve, kostanjev: gausapina Petr., panni Isid., coma Tib., color Pall.
b) bot. olea m. „mirtova oljka“, vrsta oljke. Col.

mūs, mūris, gen. pl. murium, redko murum, m, f (prim. skr. múṣ- = gr. μῦς = sl. miš = hr. mȉš = stvnem. mūs = nem. Maus = ang. mouse)

1. miš: Pl., Ci., L. epit., Val. Max., Arn. idr., agrestis L., Plin. ali rusticus H. poljska miš, naspr. urbanus H. domača (hišna) miš, araneus Col. menda rovka; k mišim so starodavniki prištevali tudi podgane, kune, hermeline, sobolje idr.: mures Aegyptii Plin. (vrsta podgan), m. Ponticus Plin. morda hermelin, m. odoratus Hier. pižmarica, pižmovka, indumenta ex pellibus silvestrium murium Amm.; kot psovka: ti miš: Petr.: kot ljubkovalna beseda: miš(i)ka: cum me murem dicis Mart.

2. metaf. mus marinus Plin. „morska miš“, vrsta morskih rib ali lupinarjev, po drugih skatove ikre z roženo lupino in bodicami. — Kot nom. propr. Mus, Muris, m Mús = Miš, rodbinsko ime v Decijevem rodu (gl. Decius).

mūsculus -ī, m (demin. k mūs)

1. miška, mišek: litteras a musculis tueri Plin., musculorum iecuscula Ci., m. aquatilis Plin. vodna miš, podgana plovka.

2. metaf.
a) (telesna) mišica, včasih moč: quodcumque musculum laesit Cels., femorum musculus (= moč) omnis liquitur Lucan.; pren.: hanc (sc. orationem) ossa, musculi, nervi, illam (sc. historiam) tori quidam decent Plin. iun.
b) premična streha, varovalna koliba (v zaklon oblegovalcem, ki so predirali ali izpodkopavali obzidje): Veg. musculum ex materiā bipedali facere C., musculos, falces reliquaque quae eruptionis causa paraverat C.
c) musculus marīnus „morska miš“, „kit ribjekostnik“, vrsta kita, morda vosati kit: musculus marinus, qui ballaenam antecedit Pl. ali samo musculus: amicitiae exempla sunt, praeter illa quorum diximus societatem, ballaena et musculus Plin. (morda riba pilot), ut a beluis ordiamur, arbores, physeteres, ballaenae, pistrices, Tritones, Nereides, elephanti, homines, qui marini vocantur, rotae, orcae, arietes, musculi et alii piscium forma arietes, delphini celebresque Homero vituli Plin.
d) klapavica: Cels., conchas, marinam urticam, musculos Pl.
e) čoln, ladjica: longae naves sunt, quas dromones vocamus, dictae eo, quod longiores sint ceteris; quibus contrarius musculus, curtum navigium Isid.

mustāx -ācis, f (mustum) bot. mústaks, mustáka, vrsta lovora: Plin.

mušketa samostalnik
nekdaj (vrsta puške) ▸ muskéta

mutilāgo -inis, f bot. krvavi mleček (Euphorbia myrsinites Linn.), vrsta mlečka: Ap. h.

mya -ae, f (gr. μύα) mía, vrsta školjk ob obalah traškega Bosporja: Plin.

myax -acis, m (gr. μύαξ) míak(s), vrsta klapavic: Plin.

Mylasea (mylasea) -ae, f bot. milázeja, vrsta konoplje: Plin.

myoctonos -on (gr. μυοκτόνος) mišemoren; kot subst. m (bot.) „mišemorec“, „mišja smrt“, vrsta omeja (preobjede), ki menda s svojim vonjem usmrti miši: Plin.

myrapia -ōrum, n (gr. μυράπια iz μύρον rastlinski vonj in ἄπιον hruška) bot. hruške vonjavke, vrsta vonjavih hrušk: Plin., Col., Cels.

myrmēcion -iī, n (gr. μυρμήκιον)

1. mirmékij, vrsta pajka: Plin.

2. (v obl. myrmēcium) nekaka bradavica: Cels.

myrsinītēs -ae, m (gr. μυρσινίτης) mirzinít

1. nam neznan dragulj mirtovega vonja: Plin.

2. vrsta mlečka (Euphorbia Linn.): Plin.

myrtītēs -ae, m (gr. μυρτίτης)

1. vinum myrtites mirtovo vino, vino, pomešano z mirtovim sokom ali mirtovimi jagodami: Col., Plin.

2. bot. mirtít, vrsta mlečka (Euphorbia Linn.): Plin.

myxa -ae, f (gr. μύξα)

1. bot. míksa, vrsta slive (drevo, Cordia myxa Linn.): Plin.; njen sadež myxum -ī, n: Pall.

2. cevka (tuljava, dulec, lijak) za svetilnični stenj (čisto lat. rostrum): totque geram myxas Mart.

myxarion -iī, n (gr. μυξάριον) bot. miksárij, manjša vrsta sliv: Cassian.