Franja

jaz ich
jaz pa bom: ich meinerseits
razmerje jaz-ti das Ich-[Du] du-Verhältnis
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir

jàz (mêne)

A) pron.

1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno

2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego

je¹

1. sploh (kdaj)

2. (od) nekdaj, seit je, seit eh und je od nekdaj

3. je ... je/je ... desto/je ... um so čim ... tem, bolj ko ... bolj

4. je nach glede na (kaj); je nachdem kot nanese

5. je zwei po dva; für je 10 na vsakih 10 mehr denn je bolj kot sploh kdaj

jedànaest štev. enajst: došli su o jedanaest sati prišli so ob enajstih; koliko je sati? - Jedanaest!; djevojci je jedanaest godina

jêdro (-a) n

1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

2. (notranji del česa) anima

3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

4. fiz., kem. nucleo:
atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

5. biol. (celično jedro) nucleo

6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

8. geol. carota, nucleo, testimone:
geol. zemljino jedro nucleo terrestre

9. usnj. groppone

10. pal. nucleo

11. les. durame, cuore del legno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
urb. jedro mesta nucleo, centro storico
meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
astr. kometno jedro nucleo della cometa
min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
elektr. magnetno jedro nucleo magnetico

jèli

jèli da je res? it is true, isn't it?
jèli da je tako? is it not so?, don't you think so?

jénjati (-am) | jenjávati (-am) perf., imperf. (nehati, nehavati, prenehati, ponehati, ponehati) finire, cessare, smettere:
bolečine so jenjale i dolori sono cessati
burja jenjava la bora sta calando, diminuendo

jestvina samostalnik
pogosto v množini, neformalno (prehrambeni izdelek) ▸ élelmiszerV enem vozilu so odkrili nekaj jestvin, med drugim čokolado in bonbone. ▸ Az egyik járműben némi élelmiszert, többek között csokoládét és bonbont fedeztek fel.
Po približno pol ure se je vrnila s taksijem, v naročju je nosila tri papirnate vrečke, natlačene z jestvinami. ▸ Körülbelül fél óra múlva taxival tért vissza, karjaiban három élelmiszerrel telitömött papírszatyrot hozott.
Sopomenke: jedilo

jezikáti (-ám) imperf.

1. contraddire, contrastare

2. ekst. blaterare, cianciare

3. pejor. sparlare, calunniare

4. pren. protendersi come lingua:
plameni sveč so jezikali le fiamme delle candele si protendevano come lingue

ježíti se to bristle; to stand on end

lasje se mi ježijo I feel my hair stand on end
ob tem se mi ježijo lasje it makes my hair stand on end
lasje so se mu ježili his hair stood on end

jogurt samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ joghurtJutro bom začel s kavico in ovsenimi kosmiči z jogurtom, ki so moj priljubljeni zajtrk. ▸ A reggelt kávéval és a kedvenc reggelimmel, zabpelyhes joghurttal kezdem.
Povezane iztočnice: grški jogurt, lahki jogurt, navadni jogurt, probiotični jogurt, smetanov jogurt, zamrznjen jogurt, zmrznjen jogurt

juh|a ženski spol (-e …) die Suppe, mesna: die Suppe, die Brühe; krepka: die Fleischbrühe, Kraftbrühe; -suppe (beluševa Spargelsuppe, čebulna Zwiebelsuppe, fižolova Bohnensuppe, goveja Rindsuppe, grahova Erbsensuppe, s fritati Frittatensuppe, z jetrnimi cmoki Leberknödelsuppe, z rezanci Nudelsuppe, kokošja/kurja Hühnersuppe, kremna Cremesuppe, krompirjeva Kartoffelsuppe, paradižnikova Tomatensuppe, ribja Fischsuppe, zelenjavna Gemüsesuppe, želvja Schildkrötensuppe)
… juhe/za juho Suppen-
(lonec der Suppentopf, kokoš das Suppenhuhn, krožnik der Suppenteller, skodelica die Suppentasse)
figurativno nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird

junij samostalnik
(mesec v letu) ▸ júniusRazstava bo odprta do konca prvega tedna v juniju. ▸ A kiállítást június első hétvégéjén nyitják meg.
Konec junija so namreč ribiči iz vode potegnili več kot 300 mrtvih postrvi. ▸ Június végén ugyanis a horgászok több mint 300 pisztrángtetemet emeltek ki a vízből.

jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati

se jurer priseči si
jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
j'en jurerais prisegel bi za to
il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta

júriš storm; charge; attack; rush; assault; onslaught, onset

zopet iti v júriš to return to the charge
osvojiti, zavzeti v júrišu to rush, to storm, to take by storm, to carry by storm
v júrišu so zavzeli sovražnikovo postojanko they took the enemy position by storm

just² [džʌst] prislov
pravkar, ravno, prav; komaj, toliko da; samo, zgolj
pogovorno resnično, res; pravzaprav

just now pravkar, v tem trenutku; pred kakšnim trenutkom
just then prav tedaj
just as prav tako kot, ravno ko
just as well prav tako
just so točno, pravilno
that is just it prav to je ono
that is just like you to je čisto tebi podobno
we just managed komaj smo uspeli
the bullet just missed him toliko, da ga je strel zgrešil
just possible vendar mogoče
just for the fun of it samo za šalo
just a moment, please! samo trenutek, prosim!
just an ordinary man zgolj navaden možakar
just tell me samo povej mi
he was just too late for the train vlak mu je pred nosom ušel
just wonderful res čudovito
just how many are there? koliko jih pa pravzaprav je?

južno prislov
1. (o smeri neba) ▸ délreMoja bolnišnica je bila devetdeset minut vožnje južno od mesta. ▸ A kórházam 90 perces autóútra volt a várostól délre.
Plaz se je sprožil tudi nekoliko južneje, kjer je zasul enega človeka. ▸ Kicsit délebbre is lezúdult egy lavina, amely maga alá temetett egy embert.
Posebna vrsta suhih dolin je na Antarktiki; v njih so najbolj južno ležeči ekosistemi na Zemlji. ▸ Az Antarktiszon található a száraz völgyek egy különleges fajtája, amely a Föld legdélebbi ökoszisztémáinak ad otthont.

2. (manj) ▸ alá
Jasno, uradne ocene so šle precej južno od milijona - v glavnem so se ustavile pri številu 400.000. ▸ A hivatalos becslések nyilvánvalóan jóval egymillió alá mentek – többnyire 400.000-nél álltak meg.

k ➞ h (smer) to, toward(s); in the direction of

pridi k meni (na dom) come to my house, pogovorno come round (ali over) to my place
pridi sem k meni! come here to me!, come over here!
grem k bratrancu, k svojemu odvetniku I am going to my cousin's (house), to my lawyer's (office)
iti k mesarju to go to the butcher's (shop)
šel je k direktorju he has gone to see the manager
včeraj so prišli k nam they came to our house (ali place) yesterday
priti k sebi (zavesti se) to come to, to come round
k orožju! to arms!
k sreči fortunately
predgovor k njegovi knjigi preface to his book
tendenca k sodelovanju a tendency toward cooperation

K, k = (gr. k), v najstarejši latinščini črka za glas K (C se je takrat uporabljal le za glas G). Ko so pozneje za glas g uvedli posebno znamenje G, je črka C izpodrinila črko K, ki se je ohranila le v nastopnih besedah oz. kraticah:

1. K. = Kaeso (rim. ime), gl. Caesō.

2. K. = Kalumniator, gl. calumniātor; to znamenje so vžigali obrekovalcem.

3. Kalendae, skrajšano K. ali Kal., gl. Calendae.

4. Karthago, Karthāginiēnsis, gl. Carthāginiēnsis (v klasični dobi se pišejo s K le navedene besede).

kadar wenn, immer wenn; wann
kadar že immer wenn, sooft
kadar bo odrasel, bo … ist er einmal erwachsen, so wird …