Franja

antédiluvien, ne [-dilüvjɛ̃, ɛn] adjectif predpotopen; figuré staromoden, starinski

voiture féminin antédiluvienne starinski avto

Antenne, die, (-, -n) antena; Tierkunde tipalka; keine Antenne haben für ne imeti smisla za

antepōnō -ere -posuī -positum

1. predpostaviti (predpostavljati) kaj v užitek: bonum anteponam prandium pransoribus Pl.; iz metričnih razlogov se ante zapostavlja: aut positum ante pullum sustulit esuriens H. (antĕpŏsĭtum ne gre v verz), libatum agricolae ponitur ante deo Tib.

2. postaviti pred kaj, predstaviti (predstavljati): Q., equitum locos sedilibus plebis anteposuit T., anteposita propugnacula T., non antepositis vigiliis T. ne da bi postavili nočne straže.

3. pren. višje postaviti, bolj ceniti, prednost da(ja)ti komu, čemu pred kom, čim: amicitiam omnibus rebus humanis Ci., mors servituti anteponenda Ci., res gestas animi virtutibus a. N., cui... sic fuit deditus, ut adulescens tristem... senem omnibus aequalibus suis in familiaritate anteposuerit N., a. privignum filio T.; z abl. comparationis = bolj ljubiti kakor...: nocte istā nihil antepono Ap. Ločeno (da se beseda ante bolj poudari): mala bonis ponit ante Ci.

antes rajši, prej; marveč, temveč, nasprotno

antes morir que vivir mal rajši umreti kot slabo živeti
no le debe nada, antes (bien) es su acreedor ničesar mu ne dolguje, nasprotno, on je njegov dolžnik

ànti adv. nareč. (menda) mica:
anti ne boš rekla, da je taka lepa ljubezen greh? non dirai mica che un amore così bello sia peccato?

antiaérien, ne [-aerjɛ̃, ɛn] adjectif protiletalski

artillerie féminin, défense féminin antiaérienne protiletalska artilerija, obramba

anticamera f predsoba, čakalnica:
fare anticamera dolgo čakati na sprejem
non mi passa neppure per l'anticamera del cervello na kraj pameti mi ne pride

antichrétien, ne [-kretjɛ̃, ɛn] adjectif protikrščanski; masculin nasprotnik krščanstva

anticiper [-sipe] verbe transitif vnaprej, poprej, predčasno storiti, vnaprej vzeti; prehitevati (dogodke, dejstva)
verbe intransitif:

anticiper sur predčasno posegati v
anticiper un paiement vnaprej, poprej plačati
anticiper sur ses revenus vnaprej trošiti, porabiti svoje dohodke
anticiper sur l'avenir prehitevati, posegati v bodočnost, v dogodke, ki se šele bodo zgodili
n'anticipons pas! ne prehitevajmo! spoštujmo vrstni red dejstev!
n'anticipe pas, cela arrivera bien assez tôt ne misli o tem že sedaj, bo že tako kmalu tu!

Anticyra -ae, f (Ἀντίκυρα) Antikira, mesto

1. v Ftiotidi ob Malijskem zalivu.

2. v Fokidi: L., H., O. idr. Obe mesti sta sloveli zaradi čemerike, ki je obilno rasla po okoliških gorah; iz te rastline so pripravljali daleč okrog sloveče zdravilo proti blaznosti in težkokrvnosti. Boljša čemerika je rasla v Ftiotidi, a fokidski Antikirijci so znali bolje pripravljati omenjeno zdravilo, ker so primešavali čemeriki neko sezamu podobno rastlino, imenovano Anticyricon -ī, n antikirik: Plin.; meton.: tribus Anticyris insanabile caput H. = ki je ne ozdravi vsa čemerika celega sveta.

antīquus in star. (klas. zelo redko) antīcus 3, adv. antīquē (ante)

I. krajevno:

1. prednji: in anticam partem Ci., antica templi pars Varr., quae ante nos sunt, antica, et quae post nos sunt postica dicuntur P. F.

2. pren.
a) mat. numerus antiquus (= numerus perfectus) glavno (osnovno, popolno) število: Vitr.
b) v komp. in superl. pomembnejši, najpomembnejši, imenitnejši, najimenitnejši: antiquior in senatu sententiae dicendae locus Ci. prednost, id antiquius consuli fuit L. temu je dal konzul prednost, Claudii genti... nihil antiquius... patrum maiestate fuit L., antiquiorem sibi fuisse laudem et gloriam quam regnum et possessiones suas Ci., in armorum ratione antiquior cavendi quam ictum inferendi cura est Q., nec habui quidquam antiquius quam ut... Ci. ep., nihil ei fuisset antiquius quam z inf.: Ci., neque antiquius quidquam habuit quam z inf.: Vell., nihil antiquius duxit (habuit) quam z inf.: Suet.; navalis apparatus ei semper antiquissima cura fuit Ci., (causam) antiquissimam se habiturum dixit Ci., longe antiquissimum ratus sacra publica... facere L. je imel za svojo prvo dolžnost.

II. časovno:

1. prejšnji (ki ga zdaj ni več), nekdanji (naspr. novus): concordia Pl., duritia Ter., munitiones C., Diana... in suis antiquis sedibus reponitur Ci., provincia in antiquum statum restitui non potest Ci., antiquam in patriam se contulerat L., templum coniugis antiqui V., dives antiquo censu H., immemor antiqui vulneris O., antiquae hiemes O., a. carcer Lucan., antiquior dies Ci. ep. prejšnji (starejši) datum, causa antiquior memoriā tuā Ci. iz dobe, ki je zunaj tvojega spomina, ki je ti ne pomniš, Scipio Africanus antiquior Gell. prejšnji = starejši.

2. star, prastar, starodaven, starinski, staroveški, dolgoleten (naspr. recens): hospes Pl., Ter., amicus O., Iuppiter Stator, antiquissimus custos huius urbis Ci. najstarejši, prvi, antiquissimi fidelissimi socii Ci., formam tum vertitur oris antiquum in Buten V. v dolgoletnega služabnika Buta, deus (božanski kip) antiquo opere factus Ci., urbs antiqua Ci., V., antiqua templa deûm H., fanum antiquissimum Iunonis Ci., signa pulcherrima et antiquissima Ci., antiquissimum tempus C., antiquissima scripta H., nimis antique dicere H. prestarinsko. Od tod subst.
a) antīquī -ōrum, m starodavniki, starodavni pisatelji, filozofi, državniki, zdravniki idr. (naspr. recentiores): plus apud me antiquorum auctoritas valet Ci., rancidum aprum antiqui laudabant H., traditum ab antiquis morem servare H.
b) antīqua -ōrum, n staro, stare stvari, stari zgledi, dogodki, zgledi, dogodki iz starodavnosti, davnina, starodavnost: quid ego antiqua repetam? L., verum tamen antiqua neglegemus Ci., studiose antiqua persequi Ci., nam illa nimis antiqua praetereo Ci. dogodke iz davnih časov, quid antiqua perscrutor Sen. ph., vetera tantum et antiqua mirari T.; star in častitljiv, star in svet: terra, Troia, orae Curetum V., pro deo vates antiquus (anticus) colitur L., anticum consortium Gell.

3. star = stare korenine, starega kova, poštenja, pošten, pravičen: antiquae artes tuae Pl., cives antiqua virtute et fide Ter., antiqui moris T., antiquis esse moribus Pl., vestigia antiqui officii Ci., homines antiqui, qui ex sua natura ceteros fingunt Ci., clientelam auferre a certissimis antiquissimisque patronis Ci., antiqui impetus (vzkipi) T., simplicius atque antiquius permutatione mercium uti T. po starejši navadi. Subst. antīquum -ī, n stara navada, stara miselnost: ex antiquo fricari Pl. po starem, po stari navadi, antiquum obtinere Kom.

antithèse [-tɛz] féminin nasprotna trditev, nasprotje; nasprotna stava, antiteza

elle ne ressemble pas à sa sœur, c'en est même l'antithèse ni podobna svoji sestri, celo pravo njeno nasprotje je

antivénérien, ne [-rjɛ̃, ɛn] adjectif učinkujoč proti spolnim boleznim

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

anxius 3, adv. -ē (angere)

1. tesnoben, nemiren zaradi česa, plašen, vznemirjen, v skrbeh, zaskrbljen, zlovoljen: rex Cu., morosi et anxii senes Ci., in pace anxii T., anxio animo esse Ci., a. mentes H., a. mens Suet., Amm., a. iudicium T. tesnobna previdnost v sodbi, anxium habere aliquem Auct. b. Afr., T., Plin. iun. koga plašiti, vznemirjati, anxie (= moleste) ferre aliquid S., trepide anxieque certare Suet., anxie prosequi Iust., anxie loqui Gell.; z abl. loci ali z loc.: anxius animo S., T., anxius animi S. fr.; z abl. instrumenti ali causae: irā et metu S., inopiā, gloriā eius, desiderio filii L., curis L., O., dolore simul ac pudore, sollicitudine, tantis malis Cu., venturis Lucan., amoribus Sen. ph.; pesn. in poklas. (po gr. περίφοβός τινος) z gen. (zaradi česa, zakaj): anxia furti O., anxius futuri Sen. ph., nepotum securitatis Plin., potentiae, sui T.; z acc.: suam iam vicem (za svojo osebo, zase) magis anxii quam eius, cui... L.; s praep.: anxii erga (zaradi, glede na) Seianum T., a. de instantibus curis, de periculo Cu., de fama ingenii Q., pro mundi regno O., pro eius salute Plin. iun., circa verba et compositionem Sen. ph., anxia classis ad ducis eventum Lucan.; z ne: ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat S.; z ne non: Val. Max.; z odvisnim vprašanjem: S., quonam modo urbem ingrederetur,... anxio T.

2. met. tesneč, moreč, mučen: aegritudines Ci., curae L., timor V., amicitia T.; subst. neutr. pl.: pauca quaedam scrupulosa et anxia Gell.

any¹ [éni] pridevnik & zaimek

1.
v vprašalnih in nikalnih stavkih in po "if": neki, nekaj, nekdo; nič, nihče

2.
v trdilnih stavkih: vsak, kdorkoli, karkoli; kakršenkoli

have you any money? imaš kaj denarja?
there are not any matches in the box v škatlici ni nobenih vžigalic
is there any hope? je sploh kaj upanja?
no more than one if any ne več kot eden, če sploh kaj
we have little time if any nimamo skoraj nič časa
any and every prav vsak
at any rate, in any case v vsakem primeru

anyhow¹ [énihau] prislov
nekako; vsekakor, v vsakem primeru; kakorkoli; površno, slabo

to feel anyhow ne se dobro počutiti
he could not come anyhow nikakor ni mogel priti

anywhere [éniwɛə] prislov
nekje; povsod, kjerkoli, kamorkoli

I cannot find him anywhere nikjer ga ne morem najti
he meets friends anywhere povsod srečuje prijatelje
scarcely (ali hardly) anywhere skoraj nikjer
ameriško anywhere from ... to nekako od ... do

anzi

A) cong.

1. nasprotno, prej, kje pa:
non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

2. ali bolje, ali raje:
ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

3.
anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

4.
anzi che no kar, precej; nekoliko:
è vecchio anzi che no kar precej star je

5. celo, kaj še (podkrepljeno):
verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

B) prep. knjižno pred:
anzi sera pred večerom
anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

C) avv. knjižno prej
poc'anzi maloprej
te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal

aoûtien, ne [utjɛ̃, ɛn] masculin, féminin, familier oseba, ki gre na dopust v avgustu; oseba, ki ostane v Parizu, v velemestu v avgustu