Franja

stísniti

stisniti rep med noge (figurativno) serrer la queue entre les jambes, se dérober, familiarno se dégonfler
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
stisniti komu kovanec za 10 frankov v roko glisser une pièce de dix francs dans la main de quelqu'un
stisniti koga k sebi serrer (ali presser) quelqu'un sur son cœur (ali dans ses bras)
stisniti se v kot se blottir dans un coin
stisniti zobe serrer les dents
stisniti se h komu se serrer contre quelqu'un

stísniti apretar; oprimir; comprimir

stisniti koga k sebi estrechar en los brazos a alg
stisniti pesti apretar los puños
stisniti komu roko estrechar la mano a alg
stisniti zobe apretar los dientes
stisniti rep med nogé (fig) fam bajar las orejas, irse con el rabo entre piernas
(skrivaj) komu kaj stisniti v roko poner (ali deslizar) en la mano de alg a/c

stol [ou̯] moški spol (-a …) der Stuhl, der Sessel (kuhinjski Küchenstuhl, lesen Holzstuhl, otroški Kinderstuhl, pleten Korbstuhl, Rohrstuhl, škarjasti Scherenstuhl, vrtljivi Drehstuhl, Drehsessel, vrtni Gartenstuhl, zložljiv Faltstuhl, Klappstuhl, zobozdravniški medicina Behandlungsstuhl)
električni stol elektrischer Stuhl
sodni stol Richterstuhl
… stola Stuhl-, Sessel-
(naslanjalo die Stuhllehne, Sessellehne, noga das Stuhlbein)
pasti s stola vom Stuhl fallen
sedeti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na dveh stolih figurativno zweispännig/zweigleisig fahren
usesti se med dva stola sich zwischen zwei Stühle setzen

stòl chair; (brez naslona) stool; (z naslonom za roke) armchair; (fotelj) easy chair

otroški stòl high chair
pleten stòl (naslanjač) wicker-chair
vrtljiv stòl swivel chair
zložljiv stòl folding stool, camp stool
stòl na kolesih wheelchair, bath chair
sesti v stòl to seat oneself in a chair
ležalni stòl deck chair
gugalni stòl rocking chair, rocker
sklopen (lovski) stòl camp stool
sesti, obsedeti med dvema stòloma (figurativno) to fall between two stools

stòl chaise ženski spol , (sedež) siège moški spol

bolniški stol chaise de malade
gugalni stol chaise (ali fauteuil moški spol) à bascule, berceuse ženski spol, rockingchair moški spol
kuhinjski stol chaise de cuisine
ležalni stol chaise longue (pliante), fauteuil de relaxation, (na ladji) transatlantique moški spol
stol na kolesih chaise roulante (ali à roulettes)
nosilni stol chaise à porteurs
oblazinjen stol chaise rembourrée (ali capitonnée)
pleten stol chaise (ali fauteuil) en rotin (ali en osier)
sodni stol tribunal moški spol
vrtljiv stol chaise pivotante (ali tournante), siège pivotant
zložljiv stol chaise pliante, siège pliant
električni stol (pravno) chaise électrique
usmrtiti na električnem stolu électrocuter
sedeti med dvema stoloma (figurativno) être assis (ali se trouver) entre deux chaises, se trouver dans une situation incertaine (ali instable, périlleuse)

stòl silla f sillón m ; (sedež) asiento m

cerkveni stol banco m
bolniški (kuhinjski, vrtni, pisarniški, nosilni) stol silla de inválido (de cocina, de jardín, de oficina, de manos)
pleten stol sillón m de mimbre
ležalni stol silla extensible (ali de extensión ali de campaña), dormilona f
sodni stol tribunal m
sklopni, zložljiv stol silla plegable, silla de tijera; catrecillo m
vrtljiv stol sillón giratorio
oblazinjen stol silla tapizada, sillón tapizado
električni stol (jur) silla eléctrica
usmrtiti na električnem stolu electrocutar
spalni stol dormilona f
stol na kolesih sillón de ruedas
noga stola pata f de silla
naslonjalo stola respaldo m
sedeti med dvema stoloma (fig) desaprovechar por indecisión dos oportunidades simultáneas, fam nadar entre dos aguas, morir de hambre entre dos quesos

stool [stu:l]

1. samostalnik
stol brez naslonila, stolček; pručica, trinožniček, klečalnik
medicina stolica; stranišče; panj (štor) s poganjki; kos lesa, na katerega se pritrdi vaba v obliki ptice
arhitektura prag pri oknu

camp stool prenosen, zložljiv stol
folding stool zložljiv stol
music stool stolček pri klavirju
night stool medicina sobno stranišče
office stool visok pisarniški stol
to fall between two stools usesti se, priti med dva stola, figurativno ne uspeti, spodleteti
to go to stool medicina iti na stolico (na stran)

2. neprehodni glagol
botanika poganjati mladike
zastarelo iti na stolico
ameriško pustiti se privabiti (o ptičih)

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

Strafvollzug, der, Recht izvrševanje kazni; während des Strafvollzugs med prestajanjem kazni

strage f

1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi

2. uničenje, propadanje:
fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko

3. pren. polom, polomija, propad

4. obilica, kup

strāgēs -is, f (sternere)

1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.

2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!

3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.

strank|a¹ ženski spol (-e …) politična: die Partei (delavska Arbeiterpartei, desna Rechtspartei, desnosredinska Mitte-rechts-Partei, enotna Einheitspartei, kmečka Bauernpartei, koalicijska Koalitionspartei, leva Linkspartei, levosredinska Mitte-links-Partei, ljudska Volkspartei, matična Mutterpartei, množična Massenpartei, opozicijska Oppositionspartei, razredna Klassenpartei, rojalistična Königspartei, sestrska Schwesterpartei, sredinska Zentrumspartei, večinska Mehrheitspartei, vladna Regierungspartei, Staatspartei)
človek zunaj strank der Parteilose ( ein -r)
financiranje strank die Parteienfinanzierung
zakon o strankah das Parteiengesetz
dogovor med strankami die Parteienvereinbarung
član stranke das Parteimitglied
član iste stranke der Parteifreund
človek, ki prehaja iz ene stranke v drugo der Wechselgänger
… stranke Partei-
(funkcionar der Parteifunktionär, glasilo die Parteizeitung, das Parteiorgan, izključitev iz der [Parteiausschluß] Parteiausschluss, linija die Parteilinie, politika die Parteipolitik, predsednik der Parteivorsitzende ( ein -r), predsedstvo der Parteivorstand, prepoved das Parteiverbot, privrženec der Parteianhänger, program das Parteiprogramm, sestanek članov die Parteiversammlung, statut das Parteistatut, aparat der Parteiapparat, vodstvo die Parteiführung, vrh die Parteispitze, značka das Parteiabzeichen)
članstvo v stranki die Parteimitgliedschaft
funkcija v stranki das Parteiamt
pripadnost stranki die Parteizugehörigkeit
v stranki spori, dogovori ipd.: innerparteilich
delo za stranko die Parteiarbeit
prestop v drugo stranko der Parteiwechsel
zamenjati stranko die Partei wechseln, die Farben wechseln
škodljiv za stranko parteischädigend

strd ženski spol (-i …) (med) der Honig

strdíti endurecer; coagular

strditi se endurecerse; med indurarse, (kri) coagularse

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

streuen posuti, trositi, potrositi; sipati, posipati, nasuti, nasipati; (verstreuen) razsuti, razsipati, Dünger: raztrositi, trositi; Medizin ein Tumor: delati razsevke; die Straße streuen posipati cesto; unter die Leute streuen širiti (med ljudmi); Physik Licht: sipati

stridere^* v. intr. (pres. strido)

1. cvrčati, škripati

2. vreščati

3. cvrčati, peti (cvrček)

4. pren. tepsti se, ne skladati se:
quei colori stridono fra loro barve se tepejo med sabo

Strongylē² -ēs, f (Στρογγύλη sc. νῆσος = rotunda insula) Stróngila

1. eden od Eolovih (Ajolovih) otokov med Italijo in Sicilijo (zdaj Stromboli): Mel., Plin. — Soobl. Strongylos -ī, f Stróngil: Sil.

2. otok ob obali Likije: Plin.

3. staro ime otoka Naksos: Plin.

strūctiō -ōnis, f (struere)

1. stik, spoj, sklad, plast, sloj, sestava, zgradba: inter spatia structionis (sc. olivarum) Pall. med plastmi oliv; metaf. priprava, aparat, ogrodje, konstrukcija, starejše pristoj, prired: fidei Tert.

2. = instructio navodilo, napotek, po(d)uk, nauk, nasvet, poučilo: Tert., Arn.

Strȳmō (pesn. Strȳmōn) -ŏnis in -ŏnos, acc. -ŏnem in -ŏna, m (Στρυμών) Strímon (zdaj Strúma), mejna reka med Makedonijo in Trakijo: L., N., V., Pr., Lucan., Sen. ph., Stat., Mel., Plin., Cl.; pesn. = Trákija: dum quae per Strymona pugnae Stat. Od tod adj.

1. Strȳmōnius 3 (Στρυμόνιος)
a) strímonski, strimónijski, ob Strímonu živeč: grues V. = grex Mart.
b) pesn. tráški, tračánski, trákijski: matres O.
c) severen: Aquilo Sen. tr., Arctos Stat.

2. Strȳmonis -idis, f (Στρυμονίς) strímonska, kot subst. f = Tračánka, Trákijka: Pr. (o neki Amazonki).