Franja

ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. mē pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

2. met.
a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.

ēgredior ēgredī ēgressus sum (ē in gradī)

I. intr.

1. iziti, iti iz … , ven iti, ven hoditi, izstopiti (izstopati), priti iz … , oditi, odhajati: cum senatum egressum vidi Ci., egredere, o quicumque es V. Od kod? z abl.: egredi domo Pl., Ci., Romā egreditur Quinctius Ci., egredi portis C., convivio Cv., curiā, provinciā S., ordine S., iz vrste stopiti, est urbe egressis tumulus V. takoj pred mestom je, egredi cubiculo T., tabernaculo, triclinio Suet.; s praep.: foras e fano Pl., ab sese Pl., a nobis foras Ter., Catilinam egredi ex urbe iussi Ci., egredi ex senatu S., ex oppido C., ex suis finibus, ex castris C., e curia L.; prim. unde egressi sunt C. Kam? s praep. z acc.: ad portam L. ven pred vrata, pri vratih ven, extra munitiones C., extra vineas S., ut egredi extra vallum nemo auderet N. čez okop, extra portam L., in vadum L., per medias hostium stationes L., obviam eg. L., in vallum T. na nasip stopiti; pren. = oddaljiti se od česa, prestopiti (prestopati) kaj: extra hos cancellos egredi Ci., extra quos fines terminosque egredi non possim Ci., eg. a proposito Ci., per res Veneris Lucr., extra praescriptum Q., in alios consules T.; pogosto = navzgor iti, splezati na … , vzpeti se, popeti se: iam scalis egressi milites S. so po lestvi splezali, egredi ad summum montis S. na vrh gore splezati, in tumulum, in altitudinem L, altius egressus O., egredi in tectum T., in sublime Plin.

2. occ.
a) z vojsko se vzdigniti, oditi, odhajati, napotiti se, odriniti: Caesar de quarta vigilia ipse egreditur C., iam egredientibus Romanis S., egressi superant fossas V. Od kod?: Mutinā Ci., magno cum strepitu castris egressi C., ne cum periculo ex castris egredi cogantur C., e castris egredi V. v boj iti. Kam? s sup.: egredi speculatum L., castris aquatum S.; s praep. in acc.: eg. ad bellum Ci., ad proelium C., ad oppugnandum S., in pacata sociorumque populi Romani fines L.; z dat. finalis: praesidio pabulationibus C.
b) z ladje (na suho) stopiti, izkrca(va)ti se: litus ad egrediendum nequaquam idoneum C., egressi veneramur Apollinis urbem V., egressique labant vestigia prima V., sese in terram esse egressum Ci., navi egredi non audebat C., egressus ratibus O., simulatque e navi egressus est Ci., ut e navi egressus est N.
c) (iz pristanišča) odjadrati, odpluti: egreditur in quadriremi Cleomenes e pontu Ci., egressae ante rates O.

— II. trans.

1. iti iz česa, iti prek kakega kraja, zapustiti (zapuščati) ga: Q., Plin. iun., egressis urbem Albanis L., egredi navem Cu., tecta Plin., portum Q., tentoria T.

2. prekoračiti, prestopiti, preseči (presegati): ego flumen Mulucham non egrediar S., egredi finem mundi Cu., annum sextum Cu., septemdecim annos T., exsilium T.; pren.: Vell., egredi modum T., clementiam maiorum suasque leges T., tecta altitudinem moenium egressa T. moleče čez, nad, modo muliebri eiulatu, aliquando sexum egressa voce infensa clamitabat T. čez žensko navado, familia praeturam non egressa T. ki se ni povzpela višje od preture, egredi veritatem Plin. iun. pretira(va)ti.

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

eh! [e] interjection eh! ej!

eh! bien! no!; no torej!; torej!
eh! quoi! (ah) kaj!
eh! vous, là-bas! hej! vi tam (doli)!

eh

¡eh! (ali ¿eh?) kako? kaj?

eigen

1. lasten

2. (Eigentum) last, das ist sein eigen to je njegova last; zu eigen haben imeti v lasti; jemanden etwas zu eigen geben dati (komu kaj) v last

3. (charakteristisch) poseben, (sonderbar) čuden, čudaški, im Geschmack: izbirčen; (pedantisch) pedanten

4. (selbständig) samostojen; in eigener Person osebno; sein eigener Herr sam svoj gospod; aus eigener Kraft z lastnimi silami; auf eigene Faust na lastno pest; eigene Wege gehen hoditi svoja pota; sich etwas zu eigen machen prisvojiti si, prevzeti, sprejeti; aus eigenem na lastno pobudo

eigentlich pravi, pravšnji; sam; Adverb pravzaprav; sploh, neki (was will er eigentlich kaj sploh/neki hoče)

einfluten vdirati, vdreti; einfluten in zaliti (kaj)

Eingang, der,

1. vhod; (Eintritt) vstop (v), dostop (do)

2. von Waren usw.: dotok; eines Schreibens: prejem, nach Eingang po prejetju; (eingegangene Post, Waren) prispela pošta, prispelo blago itd.

3. (Anfang) uvod

4. in der Steuerungstechnik: vložek; Elektrizität vtičnica; Eingang finden in priti v, najti pot v; sich Eingang verschaffen in priti v; einer Sache Eingang verschaffen uvesti kaj

eingehen^* priti, prihajati, prispeti; postati del (česa); Tier: poginiti, Pflanze: posušiti se, Stoff: skrčiti se, eine Firma: umreti, odmreti; (Verlust haben) imeti škodo; transitiv einen Vertrag, eine Ehe usw.: skleniti, eine chemische Verbindung: spajati se z, spojiti se z; Verpflichtungen: prevzeti; auf etwas eingehen obravnavati (kaj), ukvarjati se z; spuščati se v; privoliti v, pristati na; auf ein Thema eingehen poprijeti temo

Einhalt, der, Einhalt gebieten zaustaviti (kaj), odločno se upreti (čemu)

einsprechen^*

1. einsprechen auf govoriti komu kaj; nagovarjati k

2. (aufnehmen) posneti

einstechen^* zarezati, zabosti; Löcher: delati; einstechen mit zabosti (kaj) v; einstechen mit (einem Messer) auf mahati (z nožem) po; den Kuchen: zabosti iglo v

ēiūrō, v starejši oslabljeni obl. ēierō, -āre -āvī -ātum

1. slovesno se odpovedati ali odreči kaki službi ob prisegi, da jo je prisegovalec zakonito opravljal: Plin. iun., Fr., adactus eiurare magistratum T., inire et eiurare consulatum, imperium T. nastopiti in slovesno odložiti; tudi abs.: T. (Annal. XIII, 14; Hist. IV, 39); pren. s prisego (slovesno) se čemu odreči (odrekati), česa ne prizna(va)ti, kaj utajiti (utajevati), zatajiti: patrem, liberos, naturam hominis Sen. ph., eiurandus non est tuus sanguis Ps.-Q., eiurata patria T. zatajena, eiurare nomen patriae Iust., patrem et matrem Tert., virum Hier. možu = zakonu se odpovedati (o svečenici).

2. jur. zavrniti (zavračati), zavreči, odkloniti (odklanjati): eiero (sc. iudicem), iniquus est Ci., me iniquum (sc. iudicem) eierabant Ci., praetor provinciam sibi iniquam eierat Ci., negotiatores forum eierant Ci. odklanjajo sodišče

3. eiurare militiam Pl. ap. P.F. s prisego izjaviti se nesposobnega za vojaško službo, bonam copiam Ci. ep., plačilno nesposobnega

ēlātrō -āre izlajati; pren. = kaj naravnost povedati, kaj brezobzirno povedati: Tert., quod placet, ut non acriter elatrem H.

ēlavō -āre -lāvī -lautum in -lōtum izmivati, umi(va)ti, oprati: Pl., Cels., Col.; pren. odprati = izgubiti kaj, na nič priti, rešiti se česa: Pl.

éléphant [elefɑ̃] masculin slon; familier debela oseba s težko hojo

l'éléphant barète, barrit slon trobenta
il a une mémoire d'éléphant on je zamerljiv, ne pozabi nikoli, če mu je kdo kaj slabega naredil
être comme un éléphant dans un magasin de porcelaine obnašati se kot slon v trgovini s porcelanom
faire d'une mouche un éléphant (familier) iz muhe narediti slona

ēliquō -āre -ātus

1. izčistiti (izčiščevati), precediti (precejati): Col., Sen. ph., Aug.; pren.: eliquabatur veritas tua in cor meum Aug.; pren.
a) na čisto dognati: eliquata est ista distinctio Aug.
b) nravno čistiti: eadem vis … bonos probat, purificat, eliquat Aug.

2. occ. storiti, da kaj čisto poteka (poteče): incommodum alvi Ap., aquam Ap., Lact.; pren. (med.): in unum necesse est summitas magnitudinis eliquetur Tert. da poteče; pren.
a) čisto in tanko presti: el. tractu prosequente filum Tert.
b) „skoz ustnice precejati“ = čebljati: aliquid plorabile Pers., canticum ore tereti Ap.
c) natanko preiskati (preiskovati): scatebras fluviorum omnes et operta metalla Prud.

elōgio m (pl. -gi) hvalni govor:
fare l'elogio di qcn. hvaliti, slaviti koga, kaj
elogio funebre nagrobni govor

eloquent [éləkwənt] pridevnik (eloquently prislov)
zgovoren, izrazit; govorniški

to be eloquent of s.th. jasno kaj izraziti