Franja

skrégati se to have a quarrel, to quarrel (s kom with someone); to wrangle (glede over)

skregala sta se they quarrelled with each other
prijatelja sta se skregala the two friends quarrelled
skrégati se se s kruhom (figurativno) to quarrel with one's bread and butter, not to know which side one's bread is buttered

skriti skrívati to hide (pred from), to conceal (pred from); to put out of sight

skriti, skrívati resnico pred ljudmi to conceal the truth from the people
on je častihlepen in tega ne skriva he is ambitious and makes no secret of it
skriti, skrívati se to hide oneself (pred from), (uiti, zbežati) to abscond
skriti, skrívati se od sramu to hide one's head
poštenim ljudem se ni treba skrivati honest people do not need to practise concealment
kača se skriva v travi there is a snake (lurking) in the grass

skrivnóst secret; mystery

državna skrivnóst state secret
skrivnósti narave the secrets of nature
velika, huda skrivnóst a dead secret
skrivnósti človeškega srca the secrets of the human heart
to je javna skrivnóst it is an open secret
čuvati, obdržati skrivnóst to keep a secret
nimava nobenih skrivnósti med seboj we have no secrets from each other
mehanika zanj nima skrivnósti mechanics have no secrets for him
biti zavit v skrivnóst to be shrouded in mystery
izdati skrivnóst to betray a secret, (figurativno) to spill the beans
uvesti koga v skrivnóst, izdati komu skrivnóst to let someone into a secret
izbrbljati skrivnóst to let out a secret, (figurativno) to let the cat out of the bag
izvabiti, izvleči skrivnóst iz to worm a secret out of
(raz)rešiti skrivnóst to solve a mystery
pojasniti skrivnóst to clear up a mystery
odkriti skrivnóst to find out a secret
skrivnóst mu je «ušla» he let a secret slip out
vedeti za skrivnóst to be in the secret, (pogovorno) to be in the know

skrpucalo samostalnik
izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darabNe vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is.

skupinska fotografija stalna zveza
(vrsta posnetka) ▸ csoportkép
Na srečanje pa nas bo tudi tokrat spominjala skupinska fotografija. ▸ A találkozóra ezúttal a csoportkép is emlékeztetni fog bennünket.

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

slabó hranjen undernourished
slabó mi je I feel sick
z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
on je slabó plačan he is underpaid
posli gredó slabó business is bad
slabó govoriti o kom to speak ill of someone
slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
slabó se počutim I feel unwell
slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
on slabó sliši he is hard of hearing
ona slabó vidi she has poor sight
moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
slabó se obnášati, se vesti to behave badly
slabó ravnati s kom to ill-treat someone

slabóst weakness, feebleness; frailty; faintness; infirmity, debility; poorness; (v želodcu) nausea; (napaka) failing

to je njegova slabóst this is his weak point (ali his Achilles' heel)
slabóst me je obšla I suddenly felt faint

slábše prislov worse

slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity!

slábši -a, -e worse

vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
to bi bilo še slabše it would be worse still
vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse)

slack¹ [slæk]

1. samostalnik
nenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah
množina, pogovorno dolge (ženske) hlače
vojska, sleng dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.)
prozodija nepoudarjen zlog (zlogi)
pogovorno pavza, odmor

to have a good slack pošteno, zares "izpreči"

2. pridevnik (slackly prislov)
mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)

with a slack hand leno, brez energije
slack lime gašeno apno
a slack rope nenapeta, ohlapna vrv
slack season mrtva sezona, mrtvilo
slack in stays navtika ki se počasi premika
slack trade, slack market trgovina medlo, slabo tržišče
slack water mirujoča, mrtva voda
slack weather vreme, ki človeka naredi lenega
to be slack in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
business is slack trgovina posli zastajajo, stagnirajo
to keep a slack hand nemarno, ohlapno voditi, upravljati
to keep a slack rein premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto

3. prislov
(v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostno

slack-dried hops ne čisto posušen hmelj
to slack bake premalo (se) speči

slámnat of straw; straw(-); made of straw; strawy, straw-like; plaited of straw

slámnata koča thatched cottage
slámnata lepenka strawboard
slámnata cvetlica (suhocvetka) everlasting flower, immortelle
slámnato ležišče straw bed, pallet
slámnati mož (lutka) puppet; man of straw
slámnata streha thatch
slámnata vdova (figurativno) grass widow, ZDA sod widow
slámnati vdovec (figurativno) grass widower
sedaj sem slámnati vdovec my wife is away from home

slána hoar, hoarfrost, frost, white frost; rime, rime frost

opaljen, posmojen od sláne nipped by the frost
pokriti s sláno to rime, to frost
slána je (padla) there is a hoarfrost

slap [slæp]

1. samostalnik
udarec (s plosko dlanjo), klofuta, zaušnica

at a slap naenkrat, na mah, mahoma
a slap in the face klofuta, figurativno razžalitev, razočaranje
that is a slap in his face figurativno to je klofuta zanj
to take (to have) a slap at pogovorno navaliti na, napasti; lotiti se

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
udariti (s plosko roko), udarjati; lopniti; ploskati (z rokami); potrepljati; vreči, zagnati

he slapped his hand on his forehead z roko se je udaril po čelu
to slap s.o.'s face prisoliti komu zaušnico
to slap s.o. into jail vreči koga v ječo
to slap s.o. on the back potrepljati koga po hrbtu (rami), sleng čestitati komu
to slap one's hat on one's head povezniti si klobuk na glavo
to slap around figurativno ošteti, okregati

3. prislov
nenadoma, nepričakovano; ravno; naravnost

to hit s.o. slap in the eye udariti (lopniti) koga ravno po očesu
to run slap into zaleteti se naravnost v

4. medmet
penk!, plosk!

slate¹ [sléit]

1. samostalnik
(glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh
ameriško, politika predvolilen seznam (kandidatov)

slate quarry skrilolom
slate roof skrilasta streha
a clean slate figurativno čista, neoporečna preteklost
to clean the slate zbrisati z gobo (tablico), figurativno razčistiti stvar, figurativno osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebe
there is a slate loose in his roof, he has a slate loose sleng on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi)

2. pridevnik
škriljast, škriljaste barve

3. prehodni glagol
pokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože)
ameriško, pogovorno predložiti koga za kandidata

slated roof skrilasta streha
to be slated for nomination biti predlagan (kandidiran) za imenovanje

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

sledíti to follow, (divjad po sledi) to track, to stalk; to come after (ali next); to be subsequent to; to ensue; to succeed

sledíti modi to follow the fashion
sledíti komu z očmi to keep someone in sight
nevihti je sledila tišina a calm followed the storm
poletju sledi jesen autumn follows summer
večerji je sledil ples the dinner was followed by a ball
Edvard VII. je sledil Viktoriji Edward VII succeeded Victoria
sledíti kot senca komu to shadow someone
pismo sledi trgovina letter to follow
nadaljevanje sledi to be continued
kakor dolgo sem jim sledil z očmi as long as I could keep them in view
sledíti iz to result from, (posledica) to be the result of, to be the consequence
iz tega še ne sledi, da je kriv it does not hence follow that he is guilty
iz česar sledi whence it follows
iz tega sledi, da... hence it follows that...
kot sledi as follows, as under
moje mnenje je kot sledi (je naslednje) my opinion is as follows

slepóst slepôta blindness

barvna slepota colour blindness
udarjen je s slepoto he is struck with blindness
kurja slepota night blindness, nyctalopia
snežna slepota snow blindness