Franja

dialecticus 3, adv. -ē (gr. διαλεκτικός) na znanstveni razgovor ali filozofsko razpravljanje nanašajoč se, dialektičen, dialektiški: captiones Ci., geometricum quiddam … aut dialecticum explicare Ci. kako vprašanje dialektike, redigere aliquid ad legem dialecticam Sen. ph., sapientia d. Plin., d. pars = disputatrix Q., dialectice disputare, dialectice dicta multa Ci., dialectice probare aliquid Q. Od tod subst.

1. dialectica -ae, f (sc. ars): Ci., Q. ali dialecticē -ēs, f: Q. (διαλεκτική, sc. τέχνη) dialektika, nauk o znanstvenem razpravljanju, znanstvena metoda filozofskega razpravljanja, veščina v spornem učenem razgovoru.

2. dialectica -ōrum, n znanstvena preiskava, dialektično preiskovanje, učna pravila (načela) dialektike: Ci.

3. dialecticus -ī, m dialektik, učitelj dialektike: Ci., Q., Gell., Dig.

dialēttica f

1. filoz. dialektika

2. razpravljalska spretnost:
con abile dialettica è riuscito a ribaltare le tesi dell'avversario s spretno dialektiko mu je uspelo obrniti na glavo nasprotnikove trditve

dialóg (-a) m dialogo, discorso, colloquio (tudi ekst.):
imeti dolg, živahen dialog avere un dialogo lungo e animato
dialog med vzhodnim in zahodnim svetom il dialogo fra Est e Ovest

dialogo m (pl. -ghi)

1. dialog, dvogovor; pogovor, razgovor:
avere un dialogo con qcn. pogovarjati se s kom

2. lit. dialog

3. dialog, medsebojno razumevanje; razmerje:
il dialogo fra genitori e figli razmerje med starši in otroki

diamanté, e [djamɑ̃te] adjectif okrašen z diamanti; opremljen z demantno konico

diamantin, e [djamɑ̃tɛ̃, in] adjectif demanten, lesketajočse kot diamant; trd kot diamant

diamétral, e, aux [djametral, tro] adjectif, mathématiques ki se tiče premera; diametralen

diamétralement opposé popolnoma, diametralno nasproten

diapré, e [djapre] adjectif pisan, pester

étoffe féminin diaprée pisano blago

diástola (-e) f med. diastole:
sistola in diastola sistole e diastole

diasyrticus 3, adv. -ē (gr. διασυρτικός) porogljiv: Hier., Serv.; adv.: Serv.

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

dicāculus 3, adv. -ē (demin. dicāx) zbadljiv, dovtipen, jezičen, jezikav: Pl., Ap.

dichiarare

A) v. tr. (pres. dichiaro)

1. izjaviti, izjavljati; razjasniti; igre licitirati (pri bridgeu):
dichiarare il proprio amore a qcn. izjaviti komu ljubezen

2. svečano izjaviti, izjavljati; objaviti, objavljati:
io sottoscritto dichiaro che podpisani izjavljam, da
dichiarare guerra (a) napovedati vojno; pren. nasprotovati
dichiarare il proprio reddito prijaviti dohodek
dichiarare lo sciopero generale razglasiti splošno stavko
dichiarare qcn. in arresto aretirati koga

3. razglasiti, razglašati; imenovati:
dichiarare qcn. innocente pravo oprostiti koga
l'atto è stato dichiarato nullo akt, odločba je bila razveljavljena
dichiarare qcn. erede koga imenovati za dediča
dichiarare qcn. vincitore razglasiti koga za zmagovalca
vi dichiaro marito e moglie razglašam vaju za moža in ženo

B) ➞ dichiararsi v. rifl. (pres. mi dichiaro)

1. kazati se, imeti se (za):
puoi dichiararti fortunato lahko se imaš za srečnega
si è dichiarato favorevole all'iniziativa strinjal se je s pobudo, pokazal se je naklonjenega pobudi

2. izjaviti, izjavljati ljubezen

dick(e)y [díki] samostalnik
pogovorno osel; kozel na kočiji; sedež za služabnika zadaj na kočiji; predpasnik; otroški prtiček; prsi, naprsnik (na srajci); vstavek, vložek; zložljiv sedež v avtu

it's all dick(e)y with him z njim je konec

dictatorial, e, aux [-tɔrjal, rjo] adjectif diktatorski; figuré ukazovalen

pouvoirs masculin pluriel dictatoriaux diktatorska oblast
régime masculin dictatorial diktatorski režim
ton masculin dictatorial ukazovalen ton

difēndere^*

A) v. tr. (pres. difēndo)

1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
difendere i propri interessi braniti svoje koristi
difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
difendere una causa biti branilec v sporu

3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

1. braniti se; varovati se:
difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

2. pravo braniti se:
difendersi in giudizio braniti se na razpravi

3. opravičiti, opravičevati se

4. pog. znajti se; odnesti jo:
in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre

difētto m

1. pomanjkanje, nezadostnost:
essere in difetto di qcs. primanjkovati
in difetto pisarn. v nasprotnem primeru, sicer:
è pregato di intervenire immediatamente, in difetto provvederemo noi prosimo vas, da takoj ukrepate, v nasprotnem primeru bomo ukrepali mi
per difetto mat. zaokroženo navzdol

2. napaka, hiba:
difetto di fabbricazione tovarniška napaka
difetto fisico telesna hiba

3. napaka, grda navada, razvada:
ha il difetto di parlare troppo ima to grdo navado, da preveč govori
trovarsi in difetto ne imeti prav

diffamant, e [difamɑ̃, t] adjectif obrekljiv, sramotilen, klevetniški

différé, e [difere] adjectif odgoden, odložen

émission féminin différée de télévision nedirektna, poznejša televizijska oddaja

différent, e [diferɑ̃, t] adjectif različen, razen

à différentes reprises ponovno
tout à fait différent popolnoma različen
en termes différents z drugimi besedami
différentes personnes razne osebe
opinions féminin pluriel différentes različna mnenja
c'est différent to je kaj drugega
j'ai voyagé dans différents pays potoval sem po raznih državah