Franja

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

Werbetrommel: die Werbetrommel rühren/schlagen na veliko delati reklamo za

Wesen, das, (-s, -) lebend: bitje; (das Wesentliche) bistvo; eines Menschen usw.: narava; menschliches Wesen človeško bitje; sein Wesen treiben uganjati neslanosti; viel Wesens machen delati veliko reč; kein Wesen machen ne meniti se

wheel¹ [wi:l] samostalnik
kolo; krmarsko kolo (tudi figurativno)
volan; kolo sreče
ameriško, pogovorno bicikel
zgodovina kolo za mučenje; kolovrat
figurativno gibalna, vodilna sila; obračanje, obrat, krog, vrtenje
vojska obrat
figurativno preobrat
množina kolesje, gonilo, mehanizem (tudi figurativno)
glasba refren, pripev
ameriško, sleng dolar

on wheels na kolesih, z vozilom, figurativno kot namazano, hitro, brez trenja
wheels within wheels zelo zapletena aparatura (mehanizem), figurativno komplikacija za komplikacijo, zapletena stvar, položaj
wheel and axle naprava za izkoriščanje sile vzvoda, na podlagi razlike v obsegu kolesa in njegove osi
a big wheel ameriško, pogovorno, figurativno visoka živina, vplivna oseba
Fortune's wheel, the wheel of Fortune kolo sreče; usoda
a fly on the wheel figurativno oseba, ki precenjuje svoj vpliv
a sudden turn of the wheel nenaden obrat v sreči
the man at the wheel oseba pri krmilu; vozač, voznik, šofer
to break a (butter)fly (up) on the wheel figurativno po nepotrebnem poseči po ostrih ukrepih, s topovi streljati na vrabce
to break s.o. on the wheel zgodovina mučiti koga na kolesu
to go on wheels figurativno iti kot po maslu (gladko, brez motenj)
he was killed at the wheel izgubil je življenje za volanom
to put (ali to set) one's shoulder to the wheel truditi se, napenjati se
to put a spoke in s.o.'s wheel figurativno delati komu zapreke, metati komu polena pod noge
to take the wheel sesti za volan, voziti, šofirati
to turn wheels vrteti kolesa (pri parterni telovadbi)

whip² [wip]

1. prehodni glagol
ošvrkniti z bičem (a horse konja)
bičati, šibati; biti, tepsti; goniti, gnati z bičem; segnati, zgnati
pogovorno prekositi, potolči, premagati; oviti (z motvozom, s sukancem) (about okoli)
dvigati (breme, premog itd.) (s škripcem)

to whip a carpet iztepavati preprogo
to whip the pavement figurativno udarjati ob pločnik (o dežju)
to whip creation vse prekositi
to whip into line poenotiti; politika spraviti k disciplini (člane stranke)
to whip a top poditi vrtavko
to whip s.th. into s.o. vtepati komu kaj
to whip out iztrgati
whiped cream tolčena smetana
to whip eggs stepati beljak
to whip the cat figurativno skopariti; ne delati v ponedeljek
to whip a knife out of one's pocket hitro potegniti nož iz žepa
to whip stream ribe loviti z neprestanim metanjem trnka v vodo

2. neprehodni glagol
drveti, divjati; hiteti; plapolati (v vetru)

to whip down the stairs zdrveti po stopnicah (navzdol)

white heat [wáithi:t] samostalnik
(bela) razbeljenost
figurativno skrajna razburjenost, huda jeza, srd, besnost; mrzlična naglica ali delo

to work at a white heat delati z mrzlično naglico

wichtig važen, pomemben; wichtig tun/sich wichtig machen delati se važnega; etwas wichtig nehmen jemati resno

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

Wirbel, der, (-s, -) vrtinec; auf dem Kopf: teme; Anatomie vretence; Musik (Trommelwirbel) vrtelj; bei Saiteninstrumenten: vijak; figurativ vihar, razburjenje; Wirbel machen figurativ delati hrup

Wirt, der, (-/e/s, -e) gostitelj (tudi Biologie); (Hauswirt) gospodar; (Gastwirt) gostilničar; die Rechnung ohne den Wirt machen delati račun brez krčmarja

wohlberaten, wohl beraten: wohlberaten sein pametno delati/narediti

wonder¹ [wʌ́ndə] samostalnik
čudo; nekaj čudovitega, osupljivega; čudežen dogodek, čudežno delo, čudež; (za)čudenje, začudenost

in wonder začuden
for a wonder čudežno; presenetljivo; čudno
a nine-days'wonder kratkotrajna senzacija
(it is) no wonder that... nič čudnega (ni), da...
to be filled with wonder biti ves začuden
he is a wonder of skill on je čudo spretnosti
to work (ali to do) wonders delati čuda (čudeže)
he kept his word, for a wonder za čuda je držal svojo besedo
to look all wonder ves začuden (debelo) gledati
he swore and no wonder zaklel je, in nič čudnega (če je)

wont [wóunt, wʌnt]

1. pridevnik
vajen, navajen

to be wont to do s.th. imeti navado, običajno kaj delati

2. samostalnik
navada, običaj

use and wont ustaljena navada
according to one's wont po svoji navadi

3. prehodni glagol (preteklik & pretekli deležnik wont, pretekli deležnik tudi wonted)
navaditi (to, with na)
neprehodni glagol
poetično biti navajen, imeti navado

work¹ [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela

in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo

wrong¹ [rɔŋ] samostalnik
krivica; zmota, zabloda, napačnost, greh; (redko) škoda, žalitev
pravno prestopek, prekršek, pregrešek, delikt, nedovoljeno dejanje

public wrong javen delikt, kaznivo dejanje
private wrong kršenje zasebnega prava
to commit a wrong zagrešiti (zakriviti, narediti) krivico
to be in the wrong biti v zmoti, ne imeti prav
to do wrong napak, ne prav delati, grešiti
to do s.o. wrong, to do wrong to s.o. delati (narediti) komu krivico
to know the right from the wrong razlikovati pravico od krivice
to make wrong right popraviti krivico, spremeniti slabo v dobro
to put s.o. in the wrong dokazati komu, da nima prav
to right a wrong popraviti krivico
to suffer wrong trpeti krivico

wrong³ [rɔŋ] prislov
neprav, nápak, narobe, pogrešno, lažno

to act wrong ne delati prav, napačno delati
to get it wrong (z)motiti se, napačno razumeti
to get in wrong with s.o. ameriško, pogovorno lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebe
to go wrong iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; trgovina slabo iti; tehnično slabo funkcionirati, biti pokvarjen
to get s.o. in wrong with spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga pri
our plans went wrong naši načrti so šli po vodi
your watch is wrong vaša ura ne gre prav (točno)
to guess wrong napak uganiti, krivo zadeti

wry¹ [rái] pridevnik
kriv, skrivljen; nakremžen; poševen, na stran nagnjen
figurativno čudaški; krivogled (pogled)

a wry face skremžen obraz
to make (ali to draw, to pull) a wry face nakremžiti se, napraviti kisel obraz, grimaso
to make wry faces spakovati se, pačiti se, delati grimase
wry nose kriv nos
wry-mouthed krivoust; figurativno ironično laskav (priliznjen)

Wunder, das, (-s, -) čudež; Wunder tun/wirken čudežno učinkovati, figurativ delati čudeže; das ist kein Wunder nič ni čudnega; was Wunder, [daß] dass ... nič ni čudnega, da ...; sein blaues Wunder erleben doživeti neprijetno presenečenje

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table