Franja

telováden (-dna -o) adj. di, della, da ginnastica; ginnico:
telovadna vrsta squadra di ginnasti, di ginnaste
telovadne copate, telovadni copati scarpette da ginnastica
telovadne hlače pantaloncini da ginnasta
televadne vaje esercizi ginnici
telovadno društvo società ginnica
telovadno orodje attrezzo ginnico

telovádski (-a -o) adj. ginnico; di, del, da ginnasta; dei ginnasti

tem¹ [é] ➞ → ta; da-, dar- (na daran, darauf, o davon, darüber, pod darunter, pred davor, tik pred kurz davor, pri dabei, s damit, dadurch, v darin, za danach, dahinten)
s tem da … indem, (pod pogojem) mit der Maßgabe, [daß] dass …
v skladu s tem demgemäß, demnach
v tem času in dieser Zeit, in diesem Zeitraum, inzwischen
v tem smislu insofern, insoweit
na tem svetu auf dieser Welt, dahier
biti na tem, da … im Begriff sein zu
ne da bi imel kaj pri tem ohne (mein) Dazutun
nekaj je na tem es ist etwas dran
o tem ni dvoma das/es untersteht keinem Zweifel
proč s tem fort damit!
s tem se ne mudi das hat Zeit
v tem grmu tiči zajec hier liegt der Hund begraben
vzrok je v tem es liegt daran …

temperable [témpərabl] pridevnik
tehnično ki se da kaliti; ki se da mešati
zastarelo mil, blag, umerjen

temptable [témptabl] pridevnik
ki se da (ali more) zavesti, zapeljati

tenable [tənabl] adjectif vzdržljiv; ki se da držati ali braniti; kjer se da stanovati

ce n'est pas tenable to je nevzdržno
la situation n'est plus tenable položaj je postal nevzdržen

ténis (-a)

A) m šport. tennis:
namizni tenis tennis da tavolo, ping pong

B) adj. inv. šport. di, da tennis:
tenis igrišče campo di, da tennis

téniški (-a -o) adj. šport. di, da tennis:
teniška žoga palla da tennis
teniški lopar racchetta da tennis
teniški turnir torneo di tennis
teniško igrišče campo di, da tennis

tenórski (-a -o) adj. muz. di, da tenore; tenorile; tenore:
tenorski glas voce di tenore
tenorski ključ chiave di tenore
tenorski saksofon sassofono tenore

tentabile

A) agg. ki se da poskusiti

B) m (le sing.)
tentare il tentabile poskusiti vse mogoče

têpčevski (-a -o) adj. di, da sciocco; di, da balordo, da scimunito

tepéžkati -am kao dijete hodati na dan Nevine dječice (deć) od kuće do kuće i blago udarati odrasle prutom da mu se skromnim poklonom otkupe

terárijski (-a -o) adj. di, da terrario

terminabile agg. ki se ga da dokončati, dovršljiv

terminable [tə́:minəbl] pridevnik (terminably prislov)
ki se da časovno omejiti, določiti; časovno omejen, določen čas

terminable contract odpovedljiva pogodba

terreō -ēre, terruī, territum (iz *terseo; indoev. kor. *teres- (*ters-, *tres-) tresti se, razširjen iz kor. *ter- [prim. skr. taraláḥ tresoč se]; prim. skr. trásati trese se, trastáḥ tresoč se, gr. τρέω [iz *τρέσω] tresem se, bežim, ἔτερσεν = ἐφόβησεν, ἄ-τρεστος neustrašen, lat. terror, tremo, sl. tresti, tresti se, lit. trišù tresem se, trìmti stresti se) „povzročiti, da se kdo (s)trese“

1. spraviti (spravljati) v strah, navda(ja)ti s strahom (grozo), strašiti, ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, (u)strahovati, plašiti, splašiti, preplašiti, zaplašiti, uplašiti; v pass. (tudi) ustrašiti se, prestrašiti se, (s)plašiti se, preplašiti se, (z)bati se: vi lacessere et terrere coepit Ci., ultro territuri succlamationibus L.; z obj.: suae quemque malae cogitationes terrent Ci.; multum ad terrendos nostros valuit clamor C.; poleg obj. še abl. instrumenti: urbem incendiis Ci., aliquem metu Cels., aliquem mortis (sc. supplicii) metu Cu., omnipotens tonitruque et fulgure terruit orbem O.; pass.: terreri furiarum taedis Ci., metu terreri Ci., Cu. splašiti se, preplašiti se, (z)bati se (včasih se pass. sloveni z act.: strah in groza obide (obhaja), spreleti (spreletava) koga), pars territos confirmare S., territus hoste novo O.; z loc.: territus animi (v srcu) S., L.; s pro: nec dubito te quoque eādem cogitatione terreri pro istis, quae … Plin. iun. S konstrukcijo glag. timendi: terruit urbem … , grave ne rediret saeculum Pyrrhae H., Samnites territi, ne … opprimerentur L.

2. occ.
a) (pre)plašiti, splašiti, pognati, pregnati, (s)poditi, prepoditi, odpoditi: sonitu terrebis aves V., feras terrere fugaces V., profugam (sc. Io) per totum terruit orbem O.
b) odvrniti (odvračati), (pre)poditi, zaplašiti, (pre)plašiti, (pre)strašiti, zastrašiti (zastraševati), plašeč odvrniti (odvračati): a repetundā libertate S. fr.; po konstrukciji glag. timendi: quominus libere hostes insequerentur, terrere C., memoria (sc. eos) terrebat, ne rem committerent L.; z inf.: inimicos loqui terrent amplitudine potestatis Amm., terreor tantis insistere umbris Ps.-V. (Cul.).

testable [téstəbl]

1. pridevnik
ki se da preizkusiti (izprašati, testirati)

2. pravno
ki mu je možno kaj voliti v oporoki; izpričljiv; zmožen testiranja, zmožen pričanja

tétaničen (-čna -o) adj. med. di, da tetania:
tetanični krči crampi, spasmi di tetania

težáški (-a -o) adj.

1. dei manovali, da manovale

2. pren. (naporen) pesante, faticoso

težkó adv.

1. con difficoltà:
kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
težko se odločiti decidersi con difficoltà
težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

2. difficilmente, difficile da:
težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

3. (v povedni rabi) difficile, duro:
težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
težko mi je za brati i fratelli mi mancano

5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
težko bolan gravemente ammalato
težko udariti colpire forte
težko določljiv imprecisato
težko dostopen impervio
pren. težko garati fare il bufalo
težko izgovorljiv impronunciabile
težko razumljiv astruso, buio
težko rešljiv problematico