Franja

s (ozir. z)

1. (spremljanje, odnos) con

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) conmigo (contigo, con él, con ella, con nosotros)
v spremstvu z acompañado de, en compañía de
iti s kom ir con alg, acompañar a alg
in s tem, konec (besedi)! y con esto, acabamos

2. (povezanost, združenost)

kava z mlekom café m con leche
z ali brez (mleka)? ¿con o sin?
kruh z maslom pan con mantequilla

3. (sredstvo) con; por; en, a

s palico con un bastón
razrezati z nožem cortar con un cuchillo
s pošto por correo
prispeti z letalom llegar en avión
potovati z vlakom viajar en tren, viajar por ferrocarril
pisati s svinčnikom escribir con lápiz (ali a lápiz)
plačati z zlatom pagar en oro
pisati s pisalnim strojem escribir a (ali con la) máquina
dotakniti se s prstom tocar con el dedo

4. (način) con; por; a, en

z namenom con intención
z veseljem con mucho gusto
s silo por (la) fuerza, a viva fuerza
z eno besedo en una palabra
z velikim strahom con mucho miedo
z mirno vestjo con la conciencia tranquila
pokazati s prstom na koga señalar a alg con el dedo

5. (lastnost)

deklica z modrimi očmi una muchacha de ojos azules

6. (čas) con; a

s časom (sčasoma) con el tiempo
z 10-imi leti a los diez años; a la edad de diez años

7.

kaj je z njim? ¿que le pasa?
držati s kom (biti na strani koga) estar del lado (ali de la parte) de alg
nimam nobenega posla s tem nada tengo que ver con ello
vračati dobro z zlim devolver bien por mal

saláma (-e) f salame:
narezati salamo affettare il salame
salame (svinjski suhomesnati proizvodi) salumi
biti zvezan kot salama essere legato come un salame

sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
jaz sam moi-même
mi sami nous-mêmes
sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
iz same radovednosti par pure curiosité
sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

sam po sebi, sam zase por sí solo
čisto sam a solas
samo po sebi en sí, de sí, por sí
na samem a solas, sin testigos, privadamente
jaz sam yo mismo
meni samemu a mí mismo
mi sami nosotros mismos
v sami srajci en mangas de camisa
sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
biti sam (brez spremstva) estar solo
govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo

sam|o srednji spol (-ega)
na samo oditi: abseits, aus der Hörweite
odseliti se: in die Einöde
na samem (brez prič) ohne Zeugen
(v samoti) in der Einsamkeit; (daleč) abgelegen; in der Einöde
biti na samem abseits liegen

samomorilski pridevnik
1. (o nasilni akciji) ▸ öngyilkosV samomorilskem napadu na vlaku podzemne železnice je bilo ubitih 15 ljudi. ▸ Egy metrószerelvényen elkövetett öngyilkos merénylet 15 ember halálát okozta.Eden od napadalcev naj bi imel oblečen samomorilski pas z eksplozivom. ▸ Az egyik támadó feltehetően robbanóanyaggal ellátott öngyilkos övet viselt.

2. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkos, öngyilkosságiOtroke učimo, kako premagati samomorilske težnje, depresije, kako biti vesel in srečen. ▸ Arra tanítjuk a gyermekeket, hogyan győzhetők le az öngyilkossági késztetések, a depresszió, hogyan legyenek vidámak és boldogok.
Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. ▸ A gazdasági válság az öngyilkos magatartások számának növekedésére is hatott.

3. (škodljiv; zelo nevaren) ▸ öngyilkosKljub temu so brez ustrezne opreme pogasili požar, kar je naravnost samomorilsko početje. ▸ Ennek ellenére is megfelelő felszerelés nélkül oltották a tüzet, ami egyszerűen öngyilkos cselekedet volt.Združeni narodi so izgubili verodostojnost nepristranskih posrednikov, to pa je samomorilska poteza. ▸ Az Egyesült Nemzetek Szervezete elfogulatlan közvetítőként elvesztette a hitelességét, ez pedig egy öngyilkos lépés.

samoumev|en [é] (-na, -no) selbstverständlich
biti samoumeven sich von selbst verstehen

samozavésten qui a le sentiment de sa (propre) valeur, conscient de soi-même, sûr de soi, plein d'assurance

biti zelo samozavesten manifester une grande assurance, se montrer très sûr de soi

samozavésten (-tna -o) adj.

1. cosciente del proprio valore, sicuro di sé, disinvolto, baldanzoso, franco:
samozavestna drža piglio franco
biti samozavesten andar franco, avere dell'aplomb
kazati se samozavestnega mostrarsi sicuro del fatto proprio

2. presuntuoso

samozavésten consciente de sí mismo (ozir. de su propio valor) ; aplomo m

biti zelo samozavesten tener mucho aplomo

sanjáč, sanjár soñador m ; (fantast) iluso m ; visionario m

biti sanjač soñar despierto

sap|a¹ ženski spol (-e …) der Atem; der Hauch
medicina kratka sapa die Luftnot, die Kurzatmigkeit, kurzer Atem (kratke sape kurzatmig)
priti do sape Luft kriegen/bekommen, ausschnaufen
(človeku) zmanjkuje sape der Atem geht (jemandem) aus
figurativno v eni sapi in einem Atemzug, in einem Atem, in einem Zug
biti ob sapo außer Atem sein/kommen, figurativno sprachlos sein
loviti sapo nach Atem ringen, nach Luft schnappen, jappen, japsen
priti ob sapo außer Atem kommen
spravljati ob sapo in Atem halten
vzeti sapo figurativno die Sprache/den Atem verschlagen
zadržati sapo die Luft anhalten
zajeti sapo Atem holen
komu zapre sapo die Sprache bleibt (einem) weg, (jemandem) verschlägt es den Atem/die Rede

sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

brez sápe breathless
iz sápe out of breath
sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
v isti sápi (hkrati) in the same breath
izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone

sardéla (-e) f zool. sardina (Sardina picchardus); ekst. acciuga:
sardele v olju sardine sott'olio
biti natlačeni kot sardele stare pigiati come acciughe

sardína sardine ženski spol

sardina v olju sardine à l'huile
ribič sardin sardinier moški spol, pêcheur moški spol de sardines
ribolov na sardine pêche ženski spol àla sardine
konserva sardin boîte ženski spol de sardines
biti stisnjen kot sardine v škatli être serrés comme des sardines (en boîte)

sátan (-a) m

1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

2. malvagio

3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
da bi te satan! che il diavolo ti porti!

saturírati to saturate

biti saturiran z to be saturated with

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sêbe

biti ves iz sêbe (od veselja) to be beside oneself (with joy)
on je ves iz sêbe he is beside himself
(on) za sêbe for himself
(jaz) sam od sêbe of myself