Franja

sackweise na vreče, po vrečah; sackweise abgefüllt polnjen v vreče

sacrābiliter, adv. (*sacrābilis iz sacra, sc. passio; gl. sacer) po božjastniško, po božjastno, kakor božjastniki (epileptiki, padavičarji, padavični bolniki), padavično, epileptično: spumare TH. PRISC.

saeculāris (sēculāris) -e (saeculum, sēculum)

1. stoleten, stoletničen: ludi VARR., L. FR., VAL. MAX., PLIN., T., SUET. stoletne igre, ki so jih praviloma obhajali vsako stoto leto, carmen saeculare H. stoletna pesem, ob stoletnici peta pesem, kakršno je npr. spesnil H.

2. časen, (po)sveten, sekuláren, poganski, neverski, neveren: exempla, litterae TERT., homines (naspr. monachi) HIER., litteratura HIER., historia SID. – Adv. saeculāriter (sēculāriter) obdobju (veku, dobi) primerno, po šegi, po navadi, v skladu z navado, po modi: ornari CYPR., AUG.

saffron [sǽfrən]

1. samostalnik
botanika žafran; žafranova barva

2. pridevnik
žafranov; rumen kot žafran

3. prehodni glagol
(po)barvati z žafranovo barvo (pijačo, bonbone), dati okus po žafranu

sail² [séil] neprehodni glagol
jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

to sail along the coast pluti vzdolž obale
to sail under convoy pluti v konvoju
she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
prehodni glagol
prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga

Salamitaktik, die, (načrtno) napredovanje po koščkih

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

samoobsebiumévnost ž razumljivost samo po sebi

samoposebiumévnost ž razumljivost sama po sebi

samouméven -vna -o i samoumljiv -a -o razumljiv sam po sebi

samoumévnost ž razumljivost sama po sebi

sand-crack [sǽndkræk] samostalnik
veterina poškodba (rana) na konjskem kopitu od hoje po vročem pesku; razpoka v opeki pred žganjem

saníca ž salinac, saonik, donji dio saona koji klizi po snijegu, snegu

sanierungsbedürftig potreben sanacije, ki kliče po sanaciji

sanitary [sǽnitəri]

1. pridevnik (sanitarily prislov)
sanitaren, zdravstven; ki se tiče zdravstva in javne higiene, higienski; urejen po zdravstvenih predpisih; higieničen; zdrav

sanitary belt medicina menstruacijski pas
sanitary tampon medicina mesečni vložek

2. samostalnik
ameriško javno stranišče

sans façon tujka franc. avv. po domače; brez okolišenja

sapienti-potēns -entis (sapientia in potēns) mogočen po (v) modrosti: stolidum genus Aeacidarum: bellipotentes sunt magis quam sapientipotentes ENN. AP. CI.

sash² [sæš] samostalnik
okvir okna, ki se dviga z drsenjem po navpičnem žlebu

sash-door [sǽšdɔ:] samostalnik
vrata, ki drsijo po žlebu gor in dol

sátnica ž nagrada, plača po urah