-
pojasniti glagol1. (razložiti) ▸
megmagyaráz, kifejt, elmagyarázpojasniti razloge ▸ okokat megmagyaráz
pojasniti podrobnosti ▸ részleteket kifejt
pojasniti odločitev ▸ döntést megmagyaráz
pojasniti stališče ▸ álláspontot kifejt
pojasniti razliko ▸ különbséget megmagyaráz
pojasniti novinarju ▸ újságírónak megmagyaráz
pojasniti otroku ▸ gyermeknek elmagyaráz
pojasniti za časnik ▸ újságnak elmagyaráz
podrobno pojasniti ▸ részletesen kifejt
prepričljivo pojasniti ▸ meggyőzően kifejt
konkretno pojasniti ▸ konkrétan kifejt
javno pojasniti ▸ nyilvánosan kifejt
pojasniti na sodišču ▸ bíróságon elmagyarázza, kontrastivno zanimivo bíróságon előadja
Nepridiprav bo moral svoje dejanje pojasniti na sodišču. ▸ A gazfickónak majd a bíróságon kell magyarázatot adnia tettére.
pojasniti v pismu ▸ levélben kifejt
pojasniti na primeru ▸ példán megmagyaráz, példával szemléltet
pojasniti v smehu ▸ nevetve megmagyaráz
pojasniti svoje ravnanje ▸ megmagyarázza magatartását
Pojasni, v čem je razlika med individualnim in kolektivnim zgodovinskim spominom. ▸ Magyarázd el, mi a különbség az egyéni és a kollektív történelmi emlékezet között!
Grki še vedno niso pojasnili, kam nameravajo namestiti obiskovalce olimpijskih iger 2004. ▸ A görögök még mindig nem tisztázták, hogy hol tervezik elhelyezni a 2004-es olimpiai játékok látogatóit.
2. (razrešiti; razjasniti) ▸
tisztáz, fényt derít, magyarázatot adpojasniti okoliščine česa ▸ tisztázza valaminek a körülményeit
Poteka ogled kraja dogodka, ki bo pojasnil okoliščine nesreče. ▸ A baleset körülményeinek tisztázására helyszíni szemlét tartanak.
pojasniti ozadje česa ▸ tisztázza valaminek a hátterét
pojasniti vzrok česa ▸ tisztázza valaminek az okát
Preiskava, ki bo morda pojasnila vzrok tragedije, je v teku. ▸ Jelenleg is folyik a nyomozás, amely fényt deríthet a tragédia okára.
pojasniti umor ▸ gyilkosságot felderít
Policija je našla 26 pogrešanih oseb in pojasnila šest umorov. ▸ A rendőrség 26 eltűnt személyt talált meg és hat gyilkosságot derített fel.
3. (svetovati) ▸
magyaráz, tanácsolHkrati mi je pojasnil, naj ne skrbim, saj bodo zadnjo knjigo kljub vsemu izdali, kot je bilo dogovorjeno. ▸ Egyúttal elmagyarázta, hogy ne aggódjak, az utolsó könyvet mindezek ellenére kiadják a megbeszéltek szerint.
Pojasnil ji je, naj neha kritizirati in se briga za svoje stvari - petje. ▸ Azt tanácsolta a nőnek, hogy hagyja abba a kritizálást és foglalkozzon a saját dolgával – az énekléssel.
V minutki se je vrnila k mizi in mi prijazno pojasnila, naj nekoliko potrpim, ker šef ravnokar večerja. ▸ Egy perc múlva visszajött az asztalhoz és kedvesen elmagyarázta, hogy legyek türelemmel, mert a főnök éppen vacsorázik.
-
pojdi! [ó] ➞ → iti; geh!
pojdi! k vragu! zum Kuckuck mit dir!/geh zum Teufel!
-
pójdi (-te) inter.
1. su, via, suvvia, dai, va:
pojdi k vragu e va' al diavolo, va' a farti frate
pojdi se solit va' a farti friggere, e va' in malora
vulg. pojdi v rit vaffanculo
2. (za izražanje začudenja, zavrnitve) ma no, macché:
pojdi no ma va' là
-
pokli|cati (-čem) klicati
1. rufen (dol hinuterrufen, herunterrufen, gor hinaufrufen, heraufrufen, nazaj zurückrufen, noter hereinrufen, hineinrufen, sem herrufen, tja hinrufen, domov heimrufen …); po telefonu: anrufen, anwählen; po radijski zvezi: rufen, anfunken
2. (poklicati/naročiti, naj kdo pride) kommen lassen, po kom drugem: rufen lassen, z ukazom: (irgendwohin) beordern
poklicati na pomoč zu Hilfe rufen
poklicati pred sodišče vor Gericht fordern
iz česa, od kod: herausrufen
3.
figurativno poklicati nazaj zurückrufen, ostro: zurückpfeifen, zurückbeordern
poklicati na odgovornost koga (jemanden) zur Rede stellen
4. figurativno (pozvati) aufrufen (k čemu zu etwas)
5. figurativno (pritegniti) hinzuziehen, zuziehen
-
poklícati to call
telefonično poklícati koga to call someone up, to ring someone up
poklícati po imenu to call someone by his name
poklícati na odgovor to call to account
poklícati za pričo to call to witness
poklícati k sebi (službeno) to summon, (prijateljsko) to invite, to ask someone to drop in
poklícati si preteklost v spomin to recall the past
mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih many are called, but few are chosen
-
poklícati appeler, mander, convoquer, faire venir quelqu'un, interpeller
poklicati koga po imenu appeler quelqu'un par son nom
nujno koga poklicati k sebi mander quelqu'un d'urgence
koga na pomoč poklicati appeler quelqu'un à son aide (ali à son secours)
poklicati komu kaj v spomin rappeler (ali remémorer) quelque chose à quelqu'un, rappeler quelque chose à la mémoire de quelqu'un
poklicati koga po telefonu appeler quelqu'un par téléphone, téléphoner à quelqu'un, donner (ali passer) un coup de téléphone (ali familiarno de fil) à quelqu'un
poklicati k vojakom appeler sous les drapeaux (ali aux armes)
poklicati zdravnika faire appeler le médecin
zopet poklicati v življenje réanimer, faire revivre, rappeler quelqu'un à la vie
-
poklícati (-klíčem) perf. ➞ klicati
1. chiamare, richiamare:
poklicati nazaj revocare, richiamare, chiamare indietro
2. invitare; convocare:
sodišče ga je poklicalo za pričo è stato convocato dal tribunale in veste di testimone
3. chiamare, mandare per:
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
4. chiamare, svegliare
5. (po telefonu) chiamare, telefonare, dare un colpo di telefono
6. pren. predestinare; rel.
Bog ga je poklical k sebi Dio l'ha chiamato a sé
poklicati koga na svatbo invitare qcn. alle nozze
-
polarizzare
A) v. tr. (pres. polarizzo)
1. fiz. polarizirati
2. pren.
polarizzare (su) privabiti, privabljati; usmeriti, usmerjati (k)
B) ➞ polarizzarsi v. rifl. (pres. mi polarizzo) obrniti, obračati se; usmeriti, usmerjati se
-
pollicitātrīx -īcis, f (fem. k pollicitātor) tista, ki obljubi (obljublja), obljubovalka, obetalka: Tert.
-
pollicitor -ārī -ātus sum (frequ. k pollicērī) obljubiti (obljubljati), obetati: alicui operam suam ali operam alicuius Pl., pro capite argentum pollicitari Pl., pollicitans et nihil ferens Ter., sollicitando et pollicitando eorum animos lactas? Ter., si quid ob honores pollicitatae sunt Ulp. (Dig.), promittens se Pyrrhum veneno occisurum, si sibi quidquam pollicitaretur Aur., largiundo atque pollicitando magis incendere (sc. plebem) S.; subst. pt. pf. pollicitata = promissa obljube, obeti: pollicitata semel perpetuata manent Ven.
Opomba: Inf. pollicitarier: Pl.
-
póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
-
pólnjenje remplissage moški spol ; (vreč) ensachage moški spol
polnjenje sodov entonnage moški spol, entonnaison ženski spol
polnjenje steklenic mise ženski spol en bouteilles
polnjenje vina v sode enfûtage moški spol du vin
stroj za polnjenje vreč(k) ensacheuse ženski spol
-
položíti to put (ali to place, to set) down; to deposit
položíti kavcijo to deposit caution-money
položíti koga k počitku to lay someone to sleep (ali to rest)
položíti orožje to lay down arms
položíti račun to render account (of)
položíti temeljni kamen to lay a foundation stone
-
pomoč1 [ó] ženski spol (-i …) die Hilfe; (podpora) der Beistand (pri vzgoji otroka der Erziehungsbeistand), die Unterstützung; (sodelovanje) die Mitwirkung, die Mithilfe, Nachhilfe; pravo pri kaznivem dejanju: die Beihilfe, die Begünstigung; začasna pomoč pri kakem delu: die Aushilfe; akcija pomoči: die Hilfsaktion; ukrep: die Hilfsmaßnahme; (dajanje pomoči) die Hilfeleistung; v stvareh: die Sachleistung; za odpravo neugodnega stanja, pomanjkljivosti: die Abhilfe (Abhilfe schaffen), pravo die Remedur; vojska der Entsatz; (roka pomoči) die helfende Hand; -hilfe (deželam v razvoju Entwicklungshilfe, družinska Familienhilfe, gospodarska Wirtschaftshilfe, investicijska Investitionshilfe, kot povračilo za izkazano pomoč Gegenhilfe, v kuhinji Küchenhilfe, na začetku Starthilfe, ob elementarnih nesrečah Katastrophenhilfe, socialno ogroženim Gefährdetenhilfe, sosedska Nachbarschaftshilfe, takojšnja Soforthilfe, v gospodinjstvu Haushaltshilfe, v sili Nothilfe, v volilnem boju Wahlhilfe, za porodnice Mutterschaftshilfe, za življenje Lebenshilfe)
program pomoči das Hilfsprogramm, razvojne: das Entwicklungsprojekt
iščoč pomoč [hilfesuchend] Hilfe suchend
potreben pomoči hilfsbedürftig, hilfebedürftig
potreben pomoči in postrežbe hilflos (tudi medicina)
dati/izkazovati pomoč helfen, Hilfe/Beistand leisten, beispringen, unter die Arme greifen, prehodno: aushelfen, pri kakem delu: mit Hand anlegen
brez pomoči ohne Hilfe, hilflos
pustiti brez pomoči ranjenca ipd.: im Stich lassen
tu ni pomoči hier ist keine Hilfe möglich, figurativno hier ist nichts zu machen, dem ist nicht abzuhelfen
Xu ni pomoči X ist nicht zu helfen
kot pomoč aushilfsweise, hilfsweise
na pomoč:
Na pomoč! Hilfe!
klicati na pomoč um Hilfe rufen
klic na pomoč der Hilferuf, pomorstvo, letalstvo das Notsignal, der SOS-Ruf, das Notzeichen, samo pomorstvo der Seenotruf
priti na pomoč zu Hilfe kommen, helfen
po pomoč:
iti po pomoč Hilfe holen
zateči se po pomoč k Hilfe suchen bei
s pomočjo mit Hilfe (von), tabel, preizkusov …: mittels, anhand von, vermittels, unter Zuhilfenahme
v pomoč:
biti v pomoč eine Hilfe sein, komu: (jemandem) helfen, beistehen
za pomoč als Hilfe, pri delu, začasno: aushilfsweise, zur Aushilfe ➞ → pravna pomoč, prva pomoč
-
poncho moški spol ameriška španščina pončo, ogrinjalo gavčev
pisar a uno el poncho (Am) koga k prepiru izzvati
-
pondusculum -ī, n (demin. k pondus) majhna teža, težica, bremence: si cooriatur procella, adprehensi pondusculo lapilli se librant Plin., si ventus agmen adverso flatu coepit inhibere, pondusculis lapidum adprehensis aut gutture harena repleto stabilitae volant Plin., inter flores ex rosae foliis tusis in linteolo in mustum collatis cum pondusculo, ut sidat Plin.
-
ponovítev répétition ženski spol , renouvellement moški spol ; (predstave) reprise ženski spol ; réitération ženski spol ; (bolezni) récidive ženski spol , rechute ženski spol ; récapitulation ženski spol ; réduplication ženski spol , récurrence ženski spol, familiarno repasse ženski spol
ponovitev kaznivega dejanja (pravno) récidive ženski spol
nagnjenje k ponovitvi (bolezni) récidivité ženski spol
ponovitev razreda répétition ženski spol de la classe
-
ponticulus -ī, m (demin. k pons) mostìč, mostíček, bŕv(i)ca, brvíca, brved: cum fossam latam cubiculari lecto circumdedisset eiusque fossae transitum ponticulo ligneo coniunxisset Ci., praeter CL passuum (sum enim ipse mensus) ab eo ponticulo qui est ad Fur[r]inae, Satricum versu Ci. ep., sed vereris inepta crura ponticuli axulis stantis in redivivis Cat., in principio atque exitu fossae more ponticulorum binis saxis tantum modo pilarum vice constitutis et singulis superpositis Col., ponticuli etiam ferruminati sustinebant glires melle ac papavere sparsos Petr., quod si ponticulum transierimus, omnia armis agenda erunt Suet., expediti velites a turrium cavernis egressi iniectis ponticulis Amm., imperator ipse praegressus constratis ponticulis multis ex utribus Amm.
-
pontonium -iī, n (demin. k poneō) pontónček, ladjica mostovnica, majhen brod, brodek, brodič: Isid.
-
popellus -ī, m (demin. k populus) ljudstevce (ljudstvece), preprosto ljudstvo, drhal, sodrga, raja: Vulteium mane Philippus vilia vendentem tunicato scruta popello occupat et salvere iubet prior H., quin tu igitur, summa nequiquam pelle decorus, ante diem blando caudam iactare popello desinis Pers., vae, nisi connives! oleum artocreasque popello largior; an prohibes? Pers.