Franja

diruto agg. knjižno porušen, v razvalinah:
mura dirute porušeno zidovje

disaffect [disəfékt] prehodni glagol
nezadovoljiti; odtujiti; spraviti v nered; motiti (prebavo)

disarrange [dísəréindž] prehodni glagol
spraviti v nered, zmešati

disarray [dísəréi]

1. samostalnik
nered, zmeda; malomarna obleka

2. prehodni glagol
spraviti v nered, zmešati
poetično sleči se

disarticulation [disa:tikjuléišən] samostalnik
medicina amputacija v sklepu

disassortito agg. trgov. v prosti prodaji

disciplīnābilis -e (disciplīna) za (šolski) pouk primeren, kar se da v šoli naučiti, poúčen, šolski: Cass., Isid.

disciplinare¹

A) v. tr. (pres. disciplino)

1. knjižno učiti; uriti

2. disciplinirati, spraviti v red, izučiti, ukrotiti, navaditi na disciplino

3. pravo urediti, urejati s predpisi, z zakoni; uravnavati; regulirati (tudi ekst.):
disciplinare il traffico uravnavati promet

B) ➞ disciplinarsi v. rifl. (pres. mi disciplino) disciplinirati se

discipline² [dísiplin] prehodni glagol
vzgajati, poučevati; v red spraviti, urediti; krotiti, kaznovati
cerkev bičati

discordō -āre -āvī (—) (discors) ne biti složen, nesložen biti, v sporu biti (živeti): inter se Ter., Ci., animus a se ipse dissidens secumque discordans Ci., si discordet eques H. če noče sodelovati, tres duces discordantes L., d. adversus (s) ventrem Q., discordant oppidani Auct. b. Hisp., discordans patria T., Cherusci, cum quis (= quibus) aeternum discordant T.; occ. (o vojakih) puntati se, upirati se: discordare militem T.; pren. ne skladati se, ne ujemati se, nasprotovati si, navzkriž si biti, ločiti se, razlikovati se: in tantum a se discordante fortuna Vell., ne (vox) cum oratione discordet Q.; z dat.: quantum discordet parcus avaro H. kakšna razlika je med varčnim in skopuškim.

discountenance² [diskáuntinəns] prehodni glagol
pogum vzeti, jemati, oplašiti, ne odobravati, grajati; v zadrego spravljati, zbegati

discredit¹ [diskrédit] prehodni glagol
obrekovati, v slab glas spraviti, diskreditirati, (o)sramotiti; dvomiti, ne zaupati

discréditer [-te] verbe transitif pripraviti ob dobro ime, spraviti na slab glas, vzeti komu zaupanje ljudi, v nič devati, diskreditirati; vzeti komu ugled; razvrednotiti

se discréditer diskreditirati se, izgubiti svoj dober glas, svoj ugled

disdire^*1

A) v. tr. (pres. disdico)

1. preklicati:
disdire un'accusa preklicati obtožbo

2. odpovedati:
disdire un contratto odpovedati pogodbo

3. postaviti na laž:
i fatti disdicono quanto sostiene dejstva postavljajo na laž njegove trditve

B) ➞ disdirsi v. rifl. (pres. mi disdico) (contraddirsi) biti si protisloven, skakati si v besedo

disentimiento moški spol nesoglasje, različnost v mnenjih

disert, e [dizɛr, t] adjectif spreten v govorjenju; zgovoren

orateur masculin disert dober in spreten govornik

disertus 3, adv. -ē (adj. pt. pr. glag. disserere po izpadlem enim s pred naglašenim e)

1. dobro (lepo) urejen, sestavljen: historia, oratio Ci., litterae Ci. ep., oratio disertissima Sen. ph.; adv.
a) z izbranimi besedami, v lepo sestavljenem govoru, izbrano: diserte dicere Ci., N., loqui T.
b) izrazito: diserte saltare T.; occ. jasen, razločen, izrecen: sententia disertior Sen. ph.; adv.: Afr. fr., quae (condiciones) diserte a Quinctio latae sunt L., in foedere diserte additum est L., disertissime in eo decreto scriptum est L., in recenti dolore disertissime quaedam exclamare Q.

2. met. besedljiv, zgovoren: disertum credidi hominem Ter. imel sem ga za spretnega govorca, disertus homo, orator, disertior fuit Socrates, disertissimus orator Lysias, disertissimus poëta, disertissimum cognovi avum tuum Ci., (Alcibiades) disertus, ut in primis dicendo valeret N., calices quem non fecere disertum? H., disertissime Romuli nepotum, … Marce Tulli Cat., disertissimi viri Sen. rh., Arpi diserti Mart.; z gen.: est enim lepōrum disertus puer Cat. vešč; subst. disertī -ōrum, m izurjeni govorniki: Ci.

disgracié, e [disgrasje] adjectif (ki je) v nemilosti; mačehovsko tretiran, zapostavljen; negraciozen, grd, neprijetne zunanjosti

être disgracié de, par la nature nelepe zunanjosti

disgracier [-sje] verbe transitif pahniti v nemilost; odsloviti, odpustiti

il fut disgracié prišel je v nemilost, zameril se je
disgracier un ministre odsloviti ministra

disgregātiō -ōnis, f (disgregāre) ločitev v črede ali skupine: Boet.