Franja

ἀ-ληθής 2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἄλλυδις (ἄλλος) ep. adv. drugam; ἄ. ἄλλῃ sedaj sem (tako) – sedaj tja (drugače); ἄ. ἄλλος eden sem – drugi tja.

ἁμαξιαῖος 3 (ἅμαξα) tako velik, da napolni cel voz λίθος, dovolj za tovorni voz, ogromen.

ἄ-μεμπτος 2 (μέμφομαι) 1. pass. brez madeža, brez napake, brez graje, brezmadežen, izvrsten, vrl. 2. act. zadovoljen; ἄμεμπτον ποιῶ, ποιοῦμαί τινα zadovoljim koga. – adv. ἀμέμπτως obilno δῶρα ἐδίδου; zadovoljno, ἀ. δέχομαί τινα sprejmem koga tako, da je zadovoljen, ἀ. τελευτᾶν slavno umreti.

ἀμήν resnično, zares, tako (je) bodi (hebrejsko) NT.

ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἀνα-κρούω nazaj pahnem, odrivam; med. veslam (počasi) nazaj (ἐπὶ πρύμναν tako, da ostane ladjin kljun proti sovražniku obrnjen), umikam se v redu; εἴς τι pridem zopet na kaj.

ἀνα-πτύσσω 1. razvijam, razprostiram, odpiram (knjigo). 2. τὴν φάλαγγα zasučem, ojačim falango v zavoju (del bojnega ospredja se zavije [na obeh krilih] nazaj in se postavi za ostalim ospredjem tako, da postane čelo močnejše); τὸ κέρας zasučem bojno vrsto okoli krila (napravim zavoj na krilu). 3. εἰς φῶς raz-, odkrivam.

ἀνα-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) ἀνα-ρρῑ́πτω mečem kvišku, ἅλα πηδῷ udarjam z veslom, hitro veslam, veslam; κίν-δυνον hitim, drevim v nevarnost, drznem se, ἐς ἅπαν τὸ ὑπάρχον izpostavljam ves svoj obstoj nevarnosti, μάχην περὶ τηλικούτων izpostavljam v odločilni bitki tako važne stvari nevarnosti, κύβος ἀνερρίφθω naj se vrže kocka (iacta esto alea).

ἀνα-φαίνω [aor. ἀνέφηνα, NT ἀνέφᾱνα] 1. act. a) storim, da se kaj zasveti, netim, kurim; b) razodevam, pokazujem, naznanjam, (pri)javljam; ἐπεσβολίας drzno besedičim, Ὀδυσσέα izdam, da je O. (med Trojanci); ἀναφαίνει ἐκφὺς δράκοντας kaže, da izhaja iz zmaja; ἀναφανῶ σε ὀνομάζειν oznaniti hočem, da te morajo tako imenovati. 2. pf. ἀναπέφηνα in pass. a) prikazujem se iznova na površje, pritekam iznova (izpod zemlje), pokažem se, nastopim NT; s pt. očividno je, da; b) NT ἀναφανέντες ko smo zagledali.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἀν-όμοιος 2 neenak, nepodoben; ἀνομοίως ἔχω καὶ ὅτε nisem v tako dobrih razmerah kakor takrat, ko (= nisem tako spoštovan).

ἀξιό-χρεως 2, ion. ἀξιόχρεος 2, n. pl. -χρεα ki zadostuje potrebi; tako velik (dober, važen) kakor je potreba; zadosten, primeren, vreden, sposoben, vrl, polnoveljaven, tehten, utemeljen πρόφασις, verodostojen μάρτυς; πόλις, δύναμις znamenit, znaten, precejšen.

ἀξίωσις, εως, ἡ (ἀξιόω) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, τῆς ἀξιώσεως εἵνεκεν ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje λαμβάνειν; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ὀνόματος.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-άρχομαι d. m. začnem daritev, τρίχας odrežem dlako (daritvene živali, da jo vržem v ogenj in tako začnem daritev); darujem prvence.

ἀρέσκεια, ἀρεσκεία ἡ (ἀρέσκω) dopadenje, dopadanje, prikupljivo vedenje, želja dopasti; εἰς πᾶσαν ἀρέσκειαν v vsem tako, kakor je njemu všeč NT.