Franja

ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.

ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.

ἄγνῡμι ep. poet [Et. iz Ϝάγνυμι kor. vag, upognem, krivim, lat. vagus, okoli se potikajoč, nestalen; vagor, nem. wanken, Wankelmut. – Obl. fut. ἄξω, NT ἐάξω, aor. ἔαξα, ep. ἦξα; aor. 2. pass. ἐάγην, ep. ἄγην, 3. pl. ep. ἄγεν = ἐάγησαν, cj. NT ἐαγῶ, pf. 2. act. ἔᾱγα]. 1. act. lomim, razbijam, razdiram. 2. med. in pf. 2. act. lomim se, zdrobim se, počim, zavijam se (ποταμός): περὶ καμπὰς πολλὰς ἀγνύμενος ki se zavija v mnogih ovinkih; pf. ἔαγα zlomljen sem, razbit sem.

ἀγνωμονέω (ἀγνώμων) sem nespameten, ravnam nerazsodno, postopam krivično.

ἀ-γνώμων 2 (γνώμη) 1. neveden, nespameten, nepremišljen, nerazumen. 2. a) trdosrčen, brezobziren, uporen, trmast; b) nehvaležen – οὐκ ἀγ. prizanesljiv, milostljiv. – adv. ἀγνωμόνως nespametno, nepremišljeno; ἀ. ἔχω nespameten sem.

ἀ-γνώς, ῶτος (γνῶναι) 1. nepoznan, neznan, ἀδόκησις λόγων negotova, neosnovana govorica. 2. nepoznavajoč, neveden, nevešč, σοῦ τυχὼν ἀγνῶτος v tebi sem našel človeka, ki me ne pozna.

ἀγοράζω (ἀγορά) 1. sem na trgu (semnju). 2. kupujem, tržim na trgu; med. kupujem si.

ἀγορανομέω sem edil (tržni nadzornik).

ἀγοράομαι d. m., ep. ion. poet. [2. pl. ep. ἀγοράασθε, impf. 3. pl. ἠγορόωντο] 1. v skupščini sem, posvetujem se. 2. govorim (javno) v skupščini, zborujem.

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

ἀγωνοθετέω prirejam bojne igre; sem razsodnik v bojnih igrah.

ἀδέω (ἄδην) [samo opt. aor. ἀδήσειεν in pt. pf. ἀδηκότες in ἀδδηκότες] ep. nasitim se, naveličam se česa; pf. presit sem česa, pristudilo se mi je kaj.

ἀ-δηλέω (ἄδηλος) poet. sem v negotovosti, ne poznam česa, skrito mi je kaj, τινός.

ἀδημονέω sem nemiren (v strahu, zadregi, stiski), NT sem žalosten.

ἀδοξέω (ἄδοξος) sem neslaven, razvpit, na slabem glasu.

ἀδυνατέω (ἀδύνατος), sem brez moči, ne morem; ἀδυνατεῖ nemogoče je NT.

ἀ-ηδής 2 (ἥδομαι) neprijeten, zoprn, neprijazen, žalosten. – adv. ἀηδῶς nezadovoljen, nerad; ἀ. ἔχω πρός τινα zoprn mi je kdo, nejevoljen sem na koga.

ἄημι [Et. iz ἄϜημι, gl. ἄελλα. – Obl. ἄησι, -ητον, inf. ἀῆναι, ep. ἀήμεναι, pt. ἀείς, ἀέντος – impf. pass. ἄητο]. ep. poet. 1. piham, vejem, brijem. 2. pass. vznemirjen sem, divjam, θυμὸς ἄητο δίχα srce je vleklo (bogove) na dve strani, λέων ἀήμενος od vetrov prepihan, nadlegovan.

ἀθῡμέω (ἄθῡμος) 1. sem malosrčen (preplašen, obupan), izgubljam pogum, obupavam, bojim se, z acc. c. inf. s strahom mislim na kaj, πρός τι nimam poguma za kaj. 2. sem žalosten, nejevoljen, τινί, ἐκεῖνο to me skrbi; οὐκ ἀθυμητέον ne sme se obupati nad.

ἄ-θῡμος 2 1. brez poguma, plašljiv, malosrčen. 2. nejevoljen. 3. brezstrasten. – adv. ἀθύμως ἔχω sem brez poguma – pobit.