Franja

venêričen (spolen) medicina venereal

venêrična bolezen venereal disease (krajšava: V.D.), sexually transmitted disease
venêričen bolnik patient suffering from venereal disease (ali V.D.), V.D. patient
zdravilo proti venêrični bolezni venereal remedy

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

Vercingetorīx -rīgis, m Vercingétoriks, kralj Arvernov (Arverncev), vodja galske vstaje proti Cezarju: C.

Verfahren, das, (-s, -) postopek (tudi Mathematik, Physik, Recht); Recht beschleunigtes Verfahren skrajšani postopek; das Verfahren einleiten gegen začeti postopek proti; das Verfahren einstellen ustaviti postopek; Verfahren außer Streitsachen Recht nepravdni postopek

verge² [və:dž] neprehodni glagol
nagibati se, padati; sestopati (on proti)
približevati se, prehajati (in v)
segati, razprostirati se
figurativno mejiti

verging on na robu
he was verging on 80 bil je že blizu 80 let star
hills verging to the north griči, ki se raztezajo proti severu
the country is verging towards ruin dežela gre v propast
the sun is verging towards the horizon sonce tone na obzorju

vergehen^* Zeit, Durst, Hunger, Lachen: minevati, miniti (jemandem koga: koga mine); Zeit, Frist: preteči; Musik pojemati; Bewölkung, Nebel: (verschwinden) izginjati, izginiti; vergehen vor Durst, Hitze: ginevati (zaradi); sich vergehen an/gegen pregrešiti se nad/proti, spozabiti se nad

verhandeln pogajati se (mit z, über o); Recht sodno obravnavati; verhandeln gegen imeti sodno obravnavo proti (über o)

verižna srajca stalna zveza
nekdaj (vojaško zaščitno oblačilo) ▸ láncing
Verižna srajca je dobro varovala proti udarcem s širokimi sabljami, ne bi pa zdržala vboda z nožem. ▸ A láncing jól védte a széles szablyák ütései elől, de a késszúrást nem fogta volna fel.
Sopomenke: verižni oklep

vernis [vɛrni] masculin firnež; lak; glazura, politura, leščilo, lošč; figuré (lep) videz, (lepa) zunanjost, površina

vernis à ongles lak za nohte
vernis antirouille lak proti rji
vernis-émail emajlni lak
avoir, acquérir un vernis d'éducation imeti, pridobiti si le na videz lepo (le površno) vzgojo, izobrazbo
vernis d'élégance bleščeč videz elegance
n'avoir que du vernis imeti le lepo zunanjost, lep videz

verschwören eine Sache: zareči; sich verschwören zarotiti se, kovati zaroto; sich verschwören gegen zarotiti se proti; sich der Freiheit verschwören zavezati se (svobodi)

Verstoß, der, (-es, Verstöße) kršitev (gegen česa); prekršek (tudi Sport, gegen proti)

versündigen: sich versündigen an pregrešiti se (proti), spozabiti se

vērus 3, adv. -ē (najbrž iz indoev. adj. *u̯ēros resničen, pravi (po drugih domnevah iz *u̯esros : *u̯es- = biti [prim. Vesta], bivajoče, obstoječe; ali pa iz kor. *u̯ē- verjeti, verovati); prim. sl. vera, hr. vjera, stvnem. wār = nem. wahr, stvnem. wārjan = nem. bewähren, stvnem. wāra zvestoba, pogodba, zaščita)

1. resničen, (za)res (adv.), stvaren, dejanski, pravi, pristen, nepotvorjen, nepopačen, nenarejen, neponarejen, nepritajen, neprihuljen (naspr. fictus, falsus, simulatus): Pl., Mart. idr., vera gloria Ci., virtus H., turpitudo vera et ficta Ci., res verior Ci., causa verissima Ci., quod vero nomine poena est O., verus denarius Ci., chirographa Ci. pristna, claves S., veras aves imitari O., verus amicus Ci., veri heredes Ci., Numidicus verus ac germanus Metellus Ci., vera propago O., tunc igitur veris gaudebat Graecia natis Pr. zakonskih sinov, verus vultus Ter., affectus T., si verum est, quod nemo negat N. če je res, utrum velis, factum esse necne, verum esse an falsum Ci., animus vere popularis Ci. zares, v resnici, vir egregius et vere Metellus Ci., Ligures latrones verius quam iusti hostes L. v resnici bolj razbojniki, ut verissime dicit Hirtius Ci.; od tod subst. vērum -ī, n resnično, resnica, resničnost, dejansko, dejanskost, stvarno, stvarnost (naspr. falsum, mendacium): verum dicere Pl., Ter., Ci. ali loqui Ci., verum quaerere Ci., O., verum viderimus, cum testes dixerint Ci., contra verum niti S., ea ludificatio veri et ipsa in verum vertit L., tam aversus a vero Ci., nec procul a vero est O., nuntia veri V., ex vero O. po resnici, in vero esse Eccl. temeljiti na resnici, res biti; pogosto gen. veri v zvezi s similis -e resnici podoben, verjeten: quam veri simile sit ali quam simile sit veri Ci., quo audacior res erat, minus similis veri visa est L., idem facere deos veri simile est Sen. ph., veri tamen similiora quam vestra (sc. oracula) Ci., veri simillimum mihi videtur Ci., veri similiter Ap.; pogosto tudi kot ena beseda vērīsimilis -e, npr.: verisimilis causa C., quod est magis verisimile C.; tako tudi vērī similitūdō ali vērīsimilitūdō Ci. verjetnost, podoba.

2. enalaga resnico govoreč, resnicoljuben, odkritosrčen, odkrit: Ter. idr., talia dum vero memorantur Apollinis ore O., vera fuit vates O., mei testes veri sunt Ci., veri testes Amm. zanesljive, verissimus et sapientissimus iudex Ci., internoscere mendacem verumque amicum H., verus vir, quo viro nihil verius, nihil verissimus Plin. iun., vere loqui Ci., vere (verius, verissime) dicere Ci.

3. metaf. stvari primeren, spodoben (kakor se spodobi), pravi, prav (adv.), pravšen, pravšnji, pravičen, pameten: lex Ci., vera populi causa Ci. pravična, dobra stvar, verus timor, verissima spes Ci. upravičen(a), verissima scientia Hirt., si libertas et vera magis placent S., si vera existumare voles S., haec omnia recta, vera, debita putantes faciunt in dolore Ci., si vere iudicaveritis Ci., id verissime facere potes Ci.; verum est kot predik. k ACI prav je, upravičeno je, pravično je, pametno je: neque verum est (sc. eos), qui suos fines tueri non potuerint, alienos occupare C. ni prav, ne gre, negat verum esse allici benevolentiam cibo Ci., verum esse agrum habere eos, quorum sanguine partus sit L., metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H., me verius (sc. est) luere V.; tako tudi si verum est če je mnenje pravo, če je misel (izjava) prava: si verum est … nocere audientibus philosophos iis, qui bene dicta male interpretarentur Ci., si quidem verum est (sc. Q. Fabium Maximum) augurem duos et sexaginta annos fuisse L.; redko pred finalnim stavkom: rectum et verum est, ut eos amemus Ci.; od tod subst. vērum -ī, n prav, pametno, primerno (= ki (kar) je prav, ki (kar) je po pameti, ki (kar) je primerno): verum providere, vero pretium anteferre S., nil nisi verum orabit et aequum H. Iz subst. rabe tega adj. v neutr. se je razvila adv. raba:

A. abl. vērō

I. kot adv.

1. v resnici, resnično, dejansko, zares, pa res, pravzaprav: Ter., Plin. iun. idr., iste eum sese ait, qui non est, esse, et qui vero est, negat Pl., ego vero … ad penates meos … erumperem Cu., neque proprium crimen nec vero aliud eius modi Ci.; v začetku pisem: ego vero cupio, ego vero vellem Ci. ep.; pri stopnjevanju = da, celo: in mediocribus vel studiis vel officiis vel vero etiam negotiis Ci., et per suos et vero etiam per alienos Ci., o praeclarum imperatorem, nec iam cum M'. Aquilio, sed vero cum Scipionibus conferendum Ci., multa pars eorum, immo vero genus hoc universum Ci. da, pravzaprav, confecto proelio tum vero cerneres S. tedaj šele, prav tedaj, posteaquam ad causam dicendam ventum est, tum vero sine cura omnes erant Ci., mox ut … irae intumuere satis, tum vero erectus uterque exertare umeros Stat.; prim. enimvero (gl. to besedo) in verum enimvero (gl. spodaj pod B.).

2.
a) (v odgovorih) res, zares, prav zares, da, veš da, menda ja, anti da: Ter., non definis naturam agri? „vero“, inquit „qui arari aut coli possit“ Ci., reprehendo igitur? minime vero Ci. (zares) nikakor ne = gotovo ne; v odvisnem govoru: cum cupere vero diceret (neodvisno: vero cupio) L.
b) (v nagovorih, pozivih, spodbudah) vendar, da (za glag.), no: ostende vero Pl., tu vero ascribe me talem in numerum Ci.
c) (iron.) (prav) res, (prav) zares: quasi vero consilii sit res C., esset vero timendum Ci., egregiam vero laudem refertis V. —

II. kot conj. adversativa (vedno za prvo besedo v antitezi, ki je proti prejšnji, pritrjujoči, močneje poudarjena) a, pa, toda, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak: Cels., Stat., Val. Fl. idr., haec sunt leviora, illa vero gravia atque magna Ci., quem veretur ut deum … amat vero ut sodalem … Ci., Caesar certior factus est tres iam partes copiarum Helvetios id flumen traduxisse, quartam vero partem citra flumen … reliquam esse Ci., scimus musicen nostris moribus abesse a principis persona, saltare vero etiam in vitiis poni N.; pri prehodu k drugemu predmetu v govoru: age vero, nunc inserite oculos in curiam Ci. toda dajte zdaj … ; pleonast. at vero Ci.; zanikane misli uvaja neque (nec) vero: neque vero haec Dionysium fugiebant N. to pa seveda ni … , nec vero tibi de versibus respondebo Ci. —

B. nom. vērum

I. kot adv. v resnici, resnično, dejansko, res, zares, da, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak (kot potrjujoč odgovor oz. cel stavek: res je): Pl. idr., comites secuti sunt virginem? verum Ter. —

II. kot conj. adversativa (pravzaprav (kot je razvidno zlasti iz zvez z drugimi praep. (gl. spodaj)) poseben stavek: resnica je, to se ne da tajiti)

1. (z izrecno antitezo) ampak, toda, pa, a: Ter., Q. idr., utriusque cladis non lex, verum lubido eorum finem fecit S., non unum socium fefellit, verum novem homines Ci., ea sunt omnia non a natura, verum a magistro Ci.; pogosto non modo (non solum, non tantum) … verum etiam (verum quoque) ne le (ne samo) … ampak tudi: non modo agendo, verum etiam cogitando Ci., quae fama non idcirco solum emanarat, quod … , verum etiam, quod … Ci., non ingrato tantum, verum etiam crudeli animo Iust., non solum facto, verum opprobrio quoque turpi H.; tudi non modo tecum Galbam … verumne Atticorum quidem oratorum quemquam Ci.

2. (brez izrecne antiteze) v resnici pa, a, toda: V. (Ecloga 3, 35) idr., etiamsi taceant, satis dicunt; verum non tacent Ci.; pred vprašalnimi in finalnimi stavki: verum ubi tandem pecunia consumpta est? Ci., verum utatur hac defensione Ci., verum esto Ci. pa bodi tako; pogosto pri prehodu k drugemu predmetu v govoru ali skrajšujoč govor: Q. idr., verum veniat sane Ci., verum, ut ad classem revertar, accepisti navem Ci., verum praeterita omittamus Ci., verum quidem haec hactenus Ci.; conj. okrepljena: verum enim, quando bene promeruit Ter., verum hercle vero cum belle recogito Pl., verum vero inter offam atque herbam Ca. ap. Gell., consilium capit primo stultum, verumtamen clemens Ci. (nespameten, to je res, a mil =) a vendar mil, vendar pa mil; tudi ločeno: verum tamen hoc ita est utile Ci., verum aliqua tamen Ci., verum enimvero victoria in manu nobis est S. a v resnici, a zares; tudi: verum enim vero … duodenos sestertios exegisti Ci.

Verwahrung, die,

1. hramba; in Verwahrung nehmen/geben vzeti/dati v hrambo; in Verwahrung halten (s)hraniti

2. pridržanje (v priporu)

3. Verwahrung gegen protest, ugovor proti

vesla|ti (-m) rudern (nazaj zurückrudern), z dvojnim veslom: paddeln; na vse pretege, na vso moč: sich in die Ruder legen, sich in die Riemenn legen
veslati proti toku ipd.: anrudern (gegen)

veslati glagol
1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evezRibič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.

vesper -erī in (poklas.) -eris, abl. vesperō in (večinoma) vespere, m (iz *u̯equ̯spero < *u̯e- „gor“, „proti“ in *ku̯sep- „noč“, sor. s skr. kṣap- noč, gr. ἔσπερος [iz Ƒέσπερος], sl. večer = lit. vãkaras [iz *u̯eqeros])

1. (nav. pisano Vesper) zvezda večernica (v tem pomenu najdemo besedo le v obl. vesper ali Vesper -erī; klas. Hesperus): Varr., Plin., M., P. F. idr., sera rubens accendit lumina Vesper V., puro te similem … Vespero tempestiva petit Rhode H., Vespero surgente H.

2. meton.
a) večer: iam diei vesper erat S., nisi vesper esset L., vesper vitulos ad tecta reducit V., frigidus vesper V., primā vesperi (sc. horā) C., vesperis illius secuto mane Aus., cum … ad vesperum pugnatum sit C. do večera, ante vesperum Ci. ep., sub vesperum C. ali sub vespero Fl. pod večer; pogosto loc. vesperi in (oslabljeno) vespere zvečer, pozno: heri vesperi Ci. sinoči, pridie vespere Ci., mihi litteras reddidit vespere Ci. ep., aliquem vespere visitare Aug., neque tam vesperi domum revertor Ter. tako pozno, primo vespere C. ko se je začelo večeriti, urgente iam vespere Lact. ko se je že precej večerilo; preg.: quid vesper ferat, incertum est L. = pred večerom se lahko vse izpremeni, nescis, quid serus vesper vehat (trahat) Varr. ap. Gell., Macr. (prim.: quivis beatus versā rotā fortunae ante vesperum potest esse miserrimus Amm.), quid vesper serus vehat, sol tibi signa dabit V., de vesperi alicuius cenare Pl. imeti pri kom hrano, biti preživljan od koga, de suo vesperi vivere Pl. sam se preživljati (živiti), biti sam na svojem, piscatum in vesperum parare Pl. za malo večerjo.
b) večer = zahod, zapad: vespere ab atro consurgunt venti V., nunc Zephyrus sero vespere missus adest O., necnon totus adest vesper Sil. ves zahod = prebivalci vsega zahoda, vespere pacato Lucan. večerna (zahodna) dežela, gledajoč iz Italije = Hispanija.

Opomba: Vesper n: novissimum vesper Varr.

vespera -ae, klas. le acc. vesperam, ad vesperam, f (= gr. ἑσπέρα; prim. vesper)

1. večer, večerno obdobje = večerni čas: Aur. idr., perpotavit ad vesperam Ci. ali a mane ad vesperam Suet. do večera, si accelerare volent, ad vesperam consequentur Ci. proti večeru, pod večer, vespera Plin., Suet., Ap., Fr. zvečer, primā vesperā Pl., L., Cu., Suet., Iust. ob mraku, vesperā inumbrante T. ali tenebrante Amm. ko se je mračilo.

2. meton. večer = zahod, zapad: ad vesperam iacentes terrae Plin., a vespera Amm. od zahoda, na zahodu.

vést² conscience

brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind