Franja

bēla -ōrum, n (onomatop.) poimenovanje ovac pri starih Latincih: Varr.

Belén Betlehem

belén m jaslice; hrup, zmešnjava; čenčanje, čenče
es un Belén je zapletena zadeva
estar en Belén ne biti pri stvari
meterse en belenes v nevarno zadevo se spustiti

beljenj|e¹ [é] srednji spol (-a …) das Bleichen, die Bleichung, der [Bleichprozeß] Bleichprozess
polovično beljenje die Halbbleiche
beljenje platna das Leinenbleichen
obstojen pri beljenju bleichecht

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

bellum -ī, n (st.lat. duellum; prim. gr. δαΐ Hom. v boju, δάιος, δήιος sovražen, sovražnik, lat. indūtiae)

1. vojna, vojska (= vojskovanje): inter pacem et bellum medium nihil Ci.; z adj.: domesticum Ci., intestinum L., domesticum et intestinum Ci., bella domestica et externa Ci., bellum civile Ci., N., S. civilna, državljanska = med sodržavljani, domača, bella civilia H., Lucan., b. sociale N., L. epit. zavezniška, piraticum Varr., Ci., navale Ci. pomorska, terrestre L. kopenska, na kopnem, Peloponnesiacum, Punicum Ci., Peloponnesium N., Iugurthinum S., H. jugurtinska, z Jugurto; nam. adj. z objektnim gen.: b. Samnitium L. s Samničani, trium regum bella L. s tremi kralji, bellum Helvetiorum C.; s cum: novum cum Antiocho instabat bellum L., bellum Romanorum cum Philippo L., bella cum sociis Ci.; adv.
a) loc. belli Ter., Ci. v vojni, nav. v zvezi domi bellique (star. aliteracija domi duellique), belli domique, s premeno domi belloque, bello domique L. doma in na vojski, t.j. o miru in vojni, tako tudi vel domi vel belli Ci. ali vel belli vel domi Ap.
b) abl. z in, če je subst. osamljen: in bello Ci., in bello … in pace S., L.; redkeje, če je subst. v zvezi s kakim atrib.: in civili bello, in bello praedonum Ci. ali in eo bello, in bello Philippi L. = med … vojno, pod … vojno, sredi vojne; toda Veienti bello, Pyrrhi bello, bello Romanorum Ci. ali bello Cassiano C., eo bello, bello, quo …, bello Romano, Africo, trium regum bellis L., bello Antiochi Aur. = ob … vojni, za … vojne (vojn); bellum v reklih z glagoli: bellum gerere Ci., C., S., N., L. idr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bellum ducere Ci. ep., C., L., H. ali bellum trahere Ci., S., L., Cu. idr. vojno raztezati, bellum facere C., Fl. vojno (za)snovati, bellum facere alicui N., T., Iust. v vojno zaplesti koga, zavojevati koga, bellum inferre alicui Ci. ep., N., Cu. idr. ali contra aliquem (npr. contra patriam) Ci. z vojsko dvigniti se (iti) nad koga, bellum inferre in Italiam C., N. vojno zanesti v Italijo, bellum parare, apparare, comparare Ci. pripravljati se na vojno, bellum concitare, excitare, suscitare, movere, commovere, indicere Ci. (gl. pri teh glagolih), de bello cogitare C. misliti na vojno, bellum administrare Ci., C. idr. vojno voditi (kot vrhovni poveljnik).

2. bitka, boj, spopad: S., L., Cu. idr.: ingentem pugnam, ceu cetera nusquam bella forent, … cernimus V.; met. pl. bella (velika) vojna krdela: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella transportat Plin. iun.

3. pren. vojska, boj = prepir, kreganje, sovražnost: bellum tribunicium L. prepir s tribuni, parietibus meis bellum intulistis Ci., cum omnibus improbis aeternum bellum esse susceptum Ci., Venus bella movet H. ljubezenske spletke, bellum indicere philosophis, ventri bellum indicere H., defunctus bello barbitos H. ko je doslužila. — Pooseb. Bellum Vojna, bog vojne: Enn., mortiferum in limine Bellum V., Belli postes portaequae H. (o Janovem svetišču).

bendecir* blagosloviti, posvetiti, blagrovati, slaviti

bendecir la comida opraviti molitev pri obedu

bendición ženski spol (božji) blagoslov

bendición de la mesa molitev pri obedu
bendición pontifical papežev blagoslov
fruto de bendición zakonski otrok
echar la bendición (a) podeliti blagoslov, blagosloviti
es una bendición, es bendición de Dios je pravi božji blagoslov

bénéfice, populaire bénef [benefis, benɛf] masculin dobiček; korist; dohodek; prihranek; ugodnost; pravica, privilegij

bénéfices de l'année letni prebitek
bénéfice brut, net bruto, neto dobiček
bénéfice des circonstances attenuantes pravica do olajševalnih okolnosti
bénéfices pluriel commerciaux, industriels poslovni dobiček
bénéfice ecclésiastique (cerkvena) nadarbina, beneficij, prebenda
bénéfice d'exploitation prometni dobiček
bénéfice de gestion prihranek pri upravnih stroških
bénéfice de placement dobiček iz naložb kapitala
bénéfice du pauvre pravica, privilegij revnih
sous bénéfice d'inventaire s pridržkom naknadne preveritve
distribution féminin d'un bénéfice, répartition féminin de bénéfice delitev dobička
excédent masculin de bénéfice presežek v dobičku
impôt masculin sur les bénéfices davek na dobiček, na dohodke
marge féminin de bénéfice (brut) marža, razlika med prodajno in kupno ceno
part féminin de bénéfices delež na dobičku
participation féminin aux bénéfices udeležba pri dobičku
donner un spectacle au bénéfice de prirediti predstavo v korist ...
être intéressé aux bénéfices biti udeležen pri dobičku
faire de beaux bénéfices, (populaire) faire du bénef doseči (lep) dobiček
il a été élu au bénéfice de l'âge bil je izvoljen, ker je bil najstarejši
rapporter des bénéfices donašati dobiček

bénéficiaire [-fisjɛr] adjectif ki zadeva dobiček; masculin koristnik, upravičenec, prednostnik, prejemnik; remitent

bénéficiaire d'allocation de chômage prejemnik podpore za brezposelne
bénéficiaire d'annuité, d'une rente prejemnik rente, rentnik
marge féminin, part féminin, solde masculin bénéficiaire marža (dobička), delež, prebitek pri dobičku
être bénéficiaire biti donosen

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

beráčiti to beg, to go begging, arhaično to beg one's bread

beráčiti pri kom to go cap in hand to someone

berljiv pridevnik
1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸ olvasható, érthető, olvasmányosNjegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.

2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸ olvashatóVaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.

3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸ olvashatóPovezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv

bēs, bēssis, m

1. dve tretjini (= 8 uncij) vsake dvanajstdelne celote, npr. funta, orala, čevlja, asa, dediščine idr.: Varr., Col., Plin., Icti., faenus ex triente Idib. Quint. factum erat bessibus Ci. ep. obresti so poskočile od mesečne ¹/₃ na ²/₃ (torej od letnih 4% na 8%), heres ex besse Plin. iun.; met. = osem: bessem bibamus Mart. osem čaš (kolikor ima ime Proculus črk).

2. pri matematikih = dve tretjini od šest = štiri: Vitr., bes alter = ⁽⁶⁺⁴⁾/₃ = 1²/₃ Vitr. — Poznejša soobl. bēssis -is, m: Prisc., Cod. Th.

besed|a [é] ženski spol (-e …)

1. das Wort [ množina za besede v stavku: Worte, množina za nepovezane/posamezne besede: Wörter] (častna Ehrenwort, ključna Schlüsselwort, modna Modewort, osnovna Grundwort, posebej priljubljena Lieblingswort, živa das gesprochene Wort); (besedilo) das Wort
sklepna besed das Nachwort
spremna besed das Geleitwort

2. vezana, nevezana: die Rede (gebundene Rede, ungebundene Rede)

3. religija das Wort (Gospodova Wort des Herrn, Božja Wort Gottes/Gottes Wort)
deset besed die zehn Worte

4. pri učenju jezikov: die Vokabel
učiti se besede Vokabeln lernen
lingv. das Wort (trizložna dreisilbiges Wort, samostalniška substantivisches Wort, narečna mundartliches Wort)
črkovati/podčrtavati besede (bestimmte) Wörter buchstabieren/unterstreichen
beseda:
mož beseda ein Mann von Wort
žal besed ein böses Wort (med nama ni bilo žal besede unter uns ist kein böses Wort gefallen)
|
beseda je o … es ist die Rede von …
beseda je nanesla na … die Rede kam auf …
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
beseda ni konj Fragen steht jedem frei
vsaka beseda je odveč jedes Wort ist zu schade
|
o tem sploh ni tekla beseda davon war keine Rede
častna beseda das Ehrenwort
besede:
dolžina besede die Wortlänge
pomen besede die Wortbedeutung
zadnji glas besede (izglasje) der Auslaut
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
niti besede kein (einziges) Wort, nicht ein Wort (niti besede ni rekel o tem das erwähnte er mit keinem Wort)
ne privoščiti niti besede keines Wortes würdigen
ne imeti nobene besede figurativno nichts zu sagen haben, nichts zu bestellen haben (pri bei), nichts zu melden haben
ni vredno besede (es) ist nicht der Rede wert
|
besedo, dve ein paar Worte
samo besedo! nur ein Wort!
dati/vzeti besedo das Wort erteilen/entziehen
imeti besedo das Wort haben
imeti glavno besedo das große Wort haben
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben
držati besedo zu seinem Wort stehen, das Wort halten
poprijeti besedo das Wort ergreifen
požreti besedo das Wort nicht halten
prelomiti besedo wortbrüchig werden
dal sem (komu) besedo ich bin bei (jemandem) im Wort
spregovoriti odkrito/resno besedo (s kom) ein offenes/ernstes Wort reden (mit jemandem)
reči dobro besedo za (koga) für (jemanden) ein (gutes) Wort einlegen
vzeti besedo iz ust/z jezika das Wort aus dem Mund/von der Zunge nehmen
|besed|e množina:
pohvalne besede Lobesworte
prazne besede leere Worte
|
izbira/izbor besed die Wortwahl
nimam besed! mir fehlen die Worte! ich bin sprachlos!
ne izgubljaj besed! spar dir die Worte!
ne izgubljati besed kein Wort über … verlieren
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
požirati besede koga (jemandem) am Mund hängen
|
brez besede oditi: wortlos, ohne ein Wort (zu sagen)
brez besed wortlos
osupel: sprachlos; karikatura: ohne Worte
ostati brez besed: ostal je … es hat ihm die Rede verschlagen
do besede:
priti do besede zu Wort kommen
pustiti do besede sprechen lassen
k besedi:
prijaviti se k besedi sich zu Wort melden
prijava k besedi die Wortmeldung
|
na besedo verjeti/ubogati: aufs Wort
na besede koga ne dam veliko auf (jemandes) Worte gebe ich nicht viel
|
od besede do besede Wort für Wort
preiti od besed k dejanjem den Worten Taten folgen lassen
|pri besedi:
ko sem že/ravno pri besedi da ich gerade das Wort habe
|
s svojimi besedami mit eigenen Worten
povedati s svojimi besed wiedergeben, zgodbe: nacherzählen
|v besedo:
seči/skočiti v besedo ins Wort/in die Rede fallen
|
v besedi in sliki in Wort und Bild
v nekaj besedah mit wenigen Worten
v dveh besedah mit zwei Worten
|
z besedo na dan! heraus mit der Sprache!
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
z besedo in dejanjem in/mit Wort und Tat
z besedami na nakaznici/čeku: in Worten
z drugimi besedami mit anderen Worten
izraziti z besedami in Worte kleiden
|
prijeti za besedo beim Wort nehmen
prositi za besedo ums Wort bitten

beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga

beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

beseda za obljubo palabra por palabra
dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
ustrezna beseda palabra apropiada
zastarela beseda arcaísmo m
visoko zveneče besede palabras altisonantes
častna beseda! palabra de honor!
z malo besedami en pocas palabras
z eno besedo en una palabra, en resumen
z drugimi besedami con otras palabras
z besedami (= čisto izpisano) en letras
v besedi in sliki con texto e ilustraciones
brez besed (= brez teksta) sin leyenda
dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
nobene besede več! ¡ni una palabra más!
biti mož besede ser hombre de palabra
ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
to so samo besede! palabras y nada más!
to so prazne besede son palabras vanas
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
držati (svojo) besedo cumplir su palabra
ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
imeti besedo (parlament) tener la palabra
glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
nobene besede ne reči no decir ni palabra
odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
požirati besede comerse las palabras
prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
ne priti do besede no llegar a hablar
ne pustiti do besede no dejar hablar
potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
tehtati svoje besede pesar sus palabras
vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta

Besitz, der, (-es, ohne Plural), posest (tudi Recht), last; Besitz ergreifen von (jemanden) polastiti se (koga); im vollen Besitz seiner Kräfte povsem čil/pri močeh

best¹ [best] pridevnik
najboljši; najprimernejši; najodličnejši

to be best at odlikovati se v čem
he was on his best behaviour zelo je pazil na svoje vedenje
at the best hand iz prve roke; poceni
to put one's best foot (ali leg) foremost (ali forward) pohiteti; na moč si prizadevati
best maid družica
sleng one's best girl ljubica
best man drug (pri poroki)
best part večji del
to get best thrashing biti hudo tepen
best seller zelo uspešna knjiga
to send one's best regards poslati pozdrav

beste najboljši (der beste Freund) najboljši prijatelj, beim besten Willen pri najboljši volji; im besten Schlaf v najglobljem spanju; nach bestem Wissen und Gewissen po svoji najboljši vesti, kot (kdo) najbolje ve in zna