Franja

tergum -ī, n (menda iz *tergos; sor. z gr. (σ)τέρφος (živalska) hrbtna koža, koža, usnje; prim. lat. tergus, tergīnum)

1. hrbet: boum terga sunt ad onus accipiendum figurata Ci., tuus deus digito non redundat, sed capite … tergo, poplitibus Ci., nigrantes terga iuvenci V. s črnimi hrbti, črnohrbtni, manūs ad tergum reicere Ci., terga Phoebo praebere O. sončiti se, terga caedere L. ali percidere Fl. od zadaj sekati (sovražnika), od zadaj udarjati (na sovražnika), od zadaj udrihati (po sovražniku), qui magistratum sine provocatione creasset, tergo ac capite puniretur L. naj se (pre)šiba in obglavi. Posebne zveze: terga vertere C., Sen. ph. „hrbet pokazati“, obrniti hrbet, (z)bežati = terga dare L., terga praebere fugae O. = fugae dare L. = fugae praestare Iuv. v beg se spustiti (obrniti), (z)bežati, pobegniti, terga dare alicui L., Cu. ali praestare alieni T. (z)bežati od koga, pred kom, biti od koga zapoden (pognan) v beg; toda: pressum inflexo mox dare terga genu Pr. = odstopiti od bremena, obnemoči pod bremenom; metaf.: aetas terga dedit O.; meton.: terga Parthorum dicam O. beg.

2. sinekdoha telo: Petr., (sc. anguis) convolvens sublato pectore terga V., horrentia terga suum V. ščetinaste svinje, ščetinjače; toda: sordida terga suis O. prekajena svinjska hrbt(ov)ina.

3. metaf. hrbet = hrbtna stran, zadnja stran, ozadje, zadek: a tergo (npr. adoriri) Ci. izza hrbta, s hrbta, od zadaj, z zadnje strani, ab tergo stare L. zadaj (v rezervi) stati, biti rezerva, a tergo urbem relinquere Ci. za seboj pustiti, a tergo esse Sen. ph. za hrbtom, zadaj, castris ab tergo (od zadaj) vallum obiectum L., hostis in tergo haeret ali tergo inhaeret L. je za hrbtom, je za petami, ut ad terga (na zadnjo stran) collis hostes pertraheret L., unam (sc. peram) post tergum dedit Ph. zadaj, vzad, nazaj, na hrbet, iam post terga reliquit sexaginta annos Iuv. za seboj ima že 60 let, scriptus et in tergo Iuv. tudi na zadnji (hrbtni) strani (papirja), arbor … terga obverterit axi V.; occ. = površje, površina: terga amnis O., maris Lucan., proscisso qui suscitat aequore terga V., terga crassa V.

4. meton. hrbt(ov)ína, koža, usnje: taurino quantum possent circumdare tergo V., taurorum terga recusant O.; meton. usnjen predmet, izdelek iz usnja, usnjina: venti bovis tergo inclusi O. v mehu, feriunt taurea terga manūs O. (ročni) boben, duro intendere bracchia tergo O. cestov jermen iz bikovega usnja, tergo decutit hastas V. s ščita, prevlečenega z usnjem, hasta rupit terga novena boum O. vseh devet kož (na ščitu); metaf. o ščitu: tot ferri terga, tot aeris (= plasti) V., hasta per linea terga (sc. scuti) transiit V.

Opomba: Heterocl. abl. familiarem tergum: Pl., Non. — Pesn. pl. = sg.

term¹ [tə:m] samostalnik
termin, strokoven izraz; beseda, izraz
množina izrazi, način izražanja, govor(jenje); termin, rok, čas (doba) trajanja
trgovina plačilni rok, čas dospelosti menice
množina določbe, pogoji (v pogodbi); cena; honorar; odnosi
britanska angleščina kvartal, plačilni dan, termin za plačanje
pravno zasedanje, čas (sodnega) zasedanja; določeni čas posesti (zakupa, najema)
britanska angleščina, univerza trimesečje, trimester; semester
matematika člen
logika pojem
medicina, zastarelo menstruacija
zastarelo mejnik, mejni kamen
geografija skrajna, končna črta ali točka

at term ob določenem terminu
for a term of three years za dobo treh let
in plain terms odkrito, naravnost
on strained terms v napetih odnosih
on easy terms v prijateljskih odnosih
on any terms s katerimikoli pogoji
not on any terms pod nobenimi pogoji, za nobeno ceno
in terms of praise s pohvalnimi besedami
term of office čas službovanja
contradiction in terms protislovje
inclusive terms skupaj s postrežbo, z razsvetijavo
reasonable terms pametne, sprejemljive cene
terms of delivery ekonomija dobavni pogoji
short-term transaction kratkoročna transakcija
technical term strokoven izraz
to be on good (bad) terms with s.o. biti s kom v dobrih (slabih) odnosih
to be on (familiar) terms with s.o. biti prijatelj s kom
to be not on terms with ne imeti odnosov z
to be not on speaking terms with s.o. ne govoriti s kom, biti sprt (skregan) s kom
his terms are very high njegove cene so zelo visoke
what are your terms? kakšne so vaše cene? kaj zahtevate?
to bring s.o. to terms naložiti komu svoje pogoje
to come to terms popustiti, odnehati
to make terms, to come to terms with s.o. pogoditi se, sporazumeti se s kom
to set a term to s.o. staviti komu termin
to speak in flattering terms of laskavo se izražati o

termométer thermometer

Celzijev (Fahrenheitov, Réaumurjev) termométer centigrade (ali Celsius) (Fahrenheit, Réaumur) thermometer
klinični termométer clinical thermometer
kombinirani termométer combination thermometer
beležni termométer recording thermometer
maksimalni in minimalni termométer maximum and minimum thermometer
živosrebrni termométer mercury thermometer
stanje termométra thermometer reading
termométer kaže 10°C the thermometer reads (ali shows) ten degrees centigrade (10°C)
termométer kaže 15° pod (nad) ničlo the thermometer shows fifteen degrees below (above) zero
termométer se dviga (pada) the thermometer is rising (is falling)

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

terra -ae, f (iz *tersā „suha“; indoev. kor. *ters- suh; prim. lat. torrēre, ex-torris, gr. τερσαίνω sušim) zemlja

1. (kot svetovno telo) zemlja (Zemlja), zemeljska obla: terra locata in media mundi sede Ci., terra in mundo sita est Ci., umbra terrae Ci., hunc statum esse huius totius mundi atque naturae, rotundum ut caelum, terra ut media sit Ci.

2. pooseb. Terra Zêmlja kot božanstvo: terra ipsa dea est; quae enim est alia Tellus? Ci., Terra dea Naev. ap. Prisc., Plin., Terra mater Varr., L., O., Suet., Hyg.

3. kot snov = zemlja, zemljína, prst, starejše zemljevina: mihi terram inice V., eam voraginem coniectu terrae explere L., manibus sagulisque terram exhaurire C., terrae gleba L. gruda, glebae terrarum Lucr., rates terrā atque aggere integere C., ut eorum ossa terra non tangat Ci., aquam terramque petere (kot znamenje podrejenosti) L., terram edere (= gr. γῆν ἐσϑίειν) Cels. uživati neužitne stvari, terrae filius Ci. ep., Pers. sin Zemlje, zemljan = neznan človek, neznanec, terrā orti Q. domačini, prvoselci, staroselci.

4. zemlja = (zemeljska) tla, tlo: solum terrae Lucr., terrae motus Ci., Sen. ph., Cu., Plin., terrae hiatus O., Sen. ph. zemeljska (zemeljna) reža, zemeljska (zemeljna) razpoka, žrelo, in eo loco dehisse terram Varr. da je regnila zemlja, da se je odprla zemlja, da je zazijala zemeljska razpoka, dehiscat mihi terra V. odpri se mi (naj se mi odpre), požri me (naj me požre), terram obtueri Pl. ali intueri Ci., C. gledati (zreti, strmeti) v tla, accidere ad terram Pl., aliquem affligere ad terram Pl. ali aliquem ad terram dare Pl., L. pobiti na tla, vreči ob tla, aliquem pronum in terram statuere Ter., ad terram virgis abiectus Ci.; loc. terrae na tla, ob tla, v tla, v zemljo: terrae defigitur arbos V., multa corpora terrae infodiant V., sacra alia terrae celavimus L., terrae procumbere O., terrae proiectus V., aliquem terrae (= ad terram) affligere O., terrae condit Lucan. (po drugih terrā), ille terrae concidit Ap.; occ. (glede na lastnosti tal): pinguis V., praepinguis et uvida Col., sterilis et moriens Cu., argillosa aut lapidosa Varr., aut arida aut satiata Sen. ph., ea quae gignuntur e terrā Ci. zemeljski pridelki, naravni proizvodi, prirodnine, prirodki.

5. zemlja, kopno, kopnina (naspr. caelum, mare): Pl., C., V. idr., terrā caeloque aquarum penuria Cu., S., terrae marisque cursus V., ipse terrā eodem pergit L., quisquis mari, quisquis terrā venerit L., iter Brundisium terrā petere contendi, nam maritimos cursus hiems praecludebat Ci.; pogosto: terrā marique Ci., S., mari terrāque L., terrā et mari ali et mari et terrā N., terrā pelagoque Lucan., Messalam terrā dum sequiturque mari Tib., marique terrāque Pl., terrā aut mari Pl. po suhem in (ali) po vodi (mokrem), po kopnem in po morju, terrā marique aliquem quaeritare (conquirere) Pl. ali terrā marique omnia exquirere S. po vsem svetu, povsod; pren.: ex magnā iactatione terram („pristan“) videre Ci.; tudi pl. (s pomenom sg.): Ditem patrem ferunt penetrasse sub terras Ci. ali sub terras ire V. v podzemlje, sub terris sint iura deûm et tormenta nocentum Pr. v podzemlju, in terris Ci., H., Sen. ph. na zemlji (svetu), pod soncem, hanc vitam in terris agere V.

6. pokrajina, krajina, ozemlje, dežela: Pl., Amm. idr., ut illam terram umquam attingeret Ci., a terrā terra remota meā O. od moje domovine, abire in alias terras Ci.; z apoz.: terra Arabia Pl., terra Gallia C., terra Africa Auct. b. Afr., terra Italia Varr., L., Attica terra Cu. ali terra Attica Gell.; tudi: Mediae Gordiaeorum terrae Cu.; pl.: terrae ultimae konec sveta: illa vox et inploratio: „civis Romanus sum“ quae saepe multis in ultimis terris opem inter barbaros et salutem tulit Ci.; pl. terra pogosto = skupina vseh naseljenih pokrajin = zemlja, svet: orbis terrarum Ci., Varr., O. (tudi: orbis terrae Ci. ep.) zemljekrog, zemlja, (vesoljni) svet, populus princeps omnium terrarum L. ali Carthaginienses principes terrarum L. prvo ljudstvo na (vsem) svetu, terrarum velis curam V., solvent formidine terras V. ali terras coërceat omnes O. svet = (pesn.) ljudje, človeštvo; terrarum kot gen. partitivus pri adv. loci = na svetu: ubi terrarum Pl., L., Ci., Gell., Macr. idr., ubi terrarum sumus? Ci. kje na svetu pa smo?, ubicumque terrarum et gentium Ci., aliquo terrarum migrare Brutus in Ci. ep., abire quo terrarum L., quoquo hinc asportabitur terrarum Ter., nec usquam terrarum Iust.

Opomba: Star. gen. sg. terras: Naev. ap. Prisc. in terraï: Lucr.

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

terreno² m

1. zemlja, zemljišče, teren, površina; zazidalna površina:
terreno di bonifica meliorirano zemljišče
terreno boschivo gozdna površina
preparare il terreno pripraviti zemljišče; pren. pripraviti teren
tastare il terreno pren. sondirati teren

2. bojišče:
acquistare, guadagnare terreno pren. napredovati
disputare il terreno pren. odločno se boriti za kaj
incontrarsi in terreno neutro pren. prizadevati si za, iskati kompromis
restare sul terreno pasti na bojišču
scendere sul terreno spopasti se

3. tla:
terreno minato minsko polje; pren. zahrbtna, nevarna tema
sentirsi mancare il terreno sotto i piedi pren. zgubiti, zgubljati tla pod nogami

4.
terreno di gioco šport igrišče

tertus 3, gl. tersus 3 pod tergeō.

tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

tȅzga ž daj. in mest. edn. tȅzgi, rod. mn. têzgā in tȅzgī (t. tezgah, perz.)
1. prodajna miza: roba je na tezgi; prodavati, kupovati, nabaviti, dobiti pod tezgom prodajati itd. pod pultom
2. delovna miza: bravarska, stolarska tezga
3. ekspr. postranski zaslužek (umetnika): uostalom nije mi stalo ni do koncerta jer sam danas već imao dve -e

téža weight; gravity; ZDA pogovorno heft

brutto, kosmata téža gross weight
netto, čista téža net weight
živa téža live weight
téža embalaže tare
mušja téža (boks) flyweight
specifična téža relative density, specific gravity
prekomerna téža overweight
pod téžo (= prelahek) underweight
lastna téža (nekega telesa) dead weight
téža dokaznega materiala (figurativno) the weight of evidence
izguba téže loss of weight
porast téže increase in weight
razlika v téži difference in weight
dati dobro (preslabo) téžo to give good (short) weight
imeti pravilno téžo to make one's weight (ali the weight)
izgubiti na téži to lose weight
pridobiti na téži to put on weight, to gain in weight
proda(ja)ti po téži to sell by weight
prodan po téži sold by weight
peresna téža (boks) featherweight

téža poids moški spol (tudi figurativno) , pesanteur ženski spol , (obremenitev) charge ženski spol, figurativno importance ženski spol

brez teže sans poids, sans importance
atomska teža poids (ali masse ženski spol) atomique
čista ali neto (kosmata ali bruto) teža poids net (brut)
(boks) mušja (petelinja, peresna, lahka, polsrednja, srednja, poltežka, težka) teža poids mouche (coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, mi-lourd, lourd)
koristna teža poids utile
molekularna teža poids moléculaire
nakladalna teža charge limite
presežna teža excédent moški spol de poids, poids en excédent, surpoids moški spol
teža pod povprečjem manque moški spol de poids, insuffisance ženski spol de poids
specifična teža poids spécifique
telesna teža poids (du corps)
živa teža poids vif
imeti težo avoir du poids (ali de l'importance), être important, compter
pridobiti (izgubiti) na teži prendre (perdre) du poids
presegati težo dépasser le poids
prodajati po teži vendre au poids

téža (-e) f

1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico

Theke, die, (-, -n) pult, prodajna miza; in der Gaststätte: točilna miza; unter der Theke pod pultom

Thermitānus 3, gl. Thermae pod thermae.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina

tierra adentro v notranjosti dežele
tierra baldía neobdelana zemlja
tierra de barbecho praha, ledina
tierra cocida žgana glina, terakota
tierra de España španska kreda
tierra extraña inozemstvo, tujina
tierra firme kopna zemlja, kopno
tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
la Tierra de Promisión obljubljena dežela
tierra refractaria nezgorljiva glina
Tierra Santa sveta dežela
de la tierra domač, tuzemski
por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
dar en tierra pogrezniti se
dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
tomar tierra pristati (letalo)
se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži

tigillum -ī, n (demin. tīgnum) gredica, brunce, majhna lega, legica, tramìč, tramíček, stropnikec: L., Tib., Cat., Iuv., Ap. idr., sub tigillum mitti Aur. morati zlesti pod prečno gredico (prečnik), fumus de tigillo exit Pl. iz strešnih letev.

tik¹

1. kje:
tik zraven in der nächsten Nähe, in unmittelbarer Nähe, unmittelbar neben/daneben
tik ob/pri dicht/knapp/direkt an
tik za unmittelbar/dicht nach/hinter
tik do dicht an

2. kdaj:
tik pred kurz/ knapp vor
tik pred čim kurz davor
tik za dicht auf (etwas folgen)
figurativno tik pred zdajci im letzten Moment

3. koliko: knapp (tik pod zvočno mejo knapp unter der Schallgrenze)