Franja

Ruhebedürfnis, das, potreba po počitku

Ruhmbegierde, die, hlepenje po slavi

ruhmbegierig hlepeč po slavi

rukòbolja ž med. trganje po rokah

rúlati rûlām, rùlati -ām (angl. roll) rulati, peljati po pisti pred vzletom, po spustu: avion rula da postigne potrebnu brzinu

running² [rʌ́niŋ] pridevnik
ki teče, tekoč, bežen; v teku, v pogonu, nepretrgan, neprestan; zapovrsten, zaporeden, po vrsti
ekonomija tekoči, odprt (račun)
ekonomija krožeč, v obtoku (denar); (o rani) gnoječ se, gnojen
botanika vitičast, plazivski

for five days running pet dni zaporedoma
three times running trikrat zaporedoma
per running meter za tekoči meter
running account tekoči ali odprt račun
running block gibljiv, tekoč škripec
running cold nahod
running commentary (radio) poročilo, komentar o dnevnih dogodkih
running debts tekoči, viseči dolgovi
running expenses (tekoči) obratni stroški
running fire vojska hitro streljanje
running glance bežen pogled
running ground premičen, gibljiv teren
running hand ležeča pisava
(long, high) running jump skok z zaletom (v daljino, v višino)
running knot petlja
running month tekoči mesec
running number tekoča, zaporedna številka
running sore gnoječa se rana
running speed hitrost vožnje
running spring živ studenec
running start leteči start
running water tekoča voda

rūrsus in rūrsum (stlat. rūsus, rūsum, rūssum), adv. (skrč. pt. pf. revorsus, revorsum = reversus, reversum)

1. nazaj, navzad: rursum cadere Pl., rursum vorsum Pl. nazaj, mortales multi rursus et prorsus meant Varr.; adv. navidezno nepotreben pri glag., sestavljenih z re: rursus reverterunt C., rursum se recepit C., rursum trahunt Ci., tudi: rursum reditum ad vada tetulit Cat.

2. zopet, spet, znova, znovič, vnovič, ponovno, še enkrat: Pl. idr., Torquatus rursus in me inruit Ci., rursus eodem revertamur Ci., rursus minuente aestu C., rursus immuto voluntatem meam Ci., dic rursum Ter., rursus resistere, instare C.

3. obratno, drugače (kot, od) (pa), nasprotno (pa), narobe (pa), nasproti (pa), z druge strani (pa), po drugi strani (pa), z druge strani (pa): rursus repudiaret Ci., rursus quidam arbitrantur Q., primo Metellum esse rati … rursum Iugurtham arbitrati S., peccatur … rursus quid virtus possit H.

rūsticor -ārī (rūsticus)

1. bivati, živeti (muditi se) na podeželju (na kmetih, na deželi), bivati (muditi se) na podeželskem (selskem) posestvu: si qui dies ad rusticandum dati sunt Ci., liceat modo rusticari Ci., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari Ci., haec studia … delectant domi, non impediunt foris, pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci.

2. kmetovati, obdelovati zemljo, ukvarjati se s poljedelstvom: Fest., idem Ischomachus negabat quemquam rusticari nescire Col., siquidem vel rusticari vel navigare vel etiam genere alio negotiari necesse erat Col., eos, qui foris rusticari debebunt Col.; subst. pt. pr. rūsticāntes -ium, m kmetujoči del prebivalstva, družbeni razred poljedelcev: agraribus plane ac rusticantibus, quod ab eo genere ortus altusque erat, satis utilis ac militiae custos ad veterum instituta severissimus Aur.

3. meton. govoriti kot kak podeželan (kmet), izgovarjati po podeželsko (po kmečko) = nebogljeno, nerodno, robato, štorasto, surovo: Varrones, Terentius Sid.

rutinario rutiniran; ki dela po stari navadi; privajen, izkušen

Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.

sachgemäß strokoven; ustrezen; Umgang mit: po vseh pravilih, lege artis

sächseln govoriti/zavijati po saško

säckeweise cele vreče, po vrečah

sackweise na vreče, po vrečah; sackweise abgefüllt polnjen v vreče

sacrābiliter, adv. (*sacrābilis iz sacra, sc. passio; gl. sacer) po božjastniško, po božjastno, kakor božjastniki (epileptiki, padavičarji, padavični bolniki), padavično, epileptično: spumare TH. PRISC.

saeculāris (sēculāris) -e (saeculum, sēculum)

1. stoleten, stoletničen: ludi VARR., L. FR., VAL. MAX., PLIN., T., SUET. stoletne igre, ki so jih praviloma obhajali vsako stoto leto, carmen saeculare H. stoletna pesem, ob stoletnici peta pesem, kakršno je npr. spesnil H.

2. časen, (po)sveten, sekuláren, poganski, neverski, neveren: exempla, litterae TERT., homines (naspr. monachi) HIER., litteratura HIER., historia SID. – Adv. saeculāriter (sēculāriter) obdobju (veku, dobi) primerno, po šegi, po navadi, v skladu z navado, po modi: ornari CYPR., AUG.

saffron [sǽfrən]

1. samostalnik
botanika žafran; žafranova barva

2. pridevnik
žafranov; rumen kot žafran

3. prehodni glagol
(po)barvati z žafranovo barvo (pijačo, bonbone), dati okus po žafranu

sail² [séil] neprehodni glagol
jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

to sail along the coast pluti vzdolž obale
to sail under convoy pluti v konvoju
she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
prehodni glagol
prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga

Salamitaktik, die, (načrtno) napredovanje po koščkih

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.