Franja

stegneníca anat fémur m ; hueso m femoral (ali crural)

zlom stegnenice fractura f de fémur, med hernia f femoral, hernia crural

sténa wall

gorska sténa rock wall
ločilna sténa partition (wall)
tik ob sténi close by the wall
španska sténa folding screen
sténe hiše outer walls pl
obesiti na sténo to hang up on the wall
pritisniti koga ob sténo (zid) to pin someone down
slikati vraga na sténo (figurativno) to paint the devil blacker than he is
sténe imajo ušesa (figurativno) walls have ears
med štirimi sténami (= strogo zaupno) within four walls
moje besede so bob ob sténo (figurativno) my words are like water off a duck's back
prav tako bi lahko govoril (gluhi) sténi you might as well talk (ali try talking) to a stone (ali to a cat)
govoriš gluhi sténi you are talking to a stone wall

sténa mur moški spol , (pregrada, vmesna stena) cloison ženski spol , paroi ženski spol

skalnata stena paroi rocheuse
španska stena paravent moški spol
sprednja (zadnja) stena paroi avant (arrière)
med štirimi stenami, doma chez soi, familiarno entre ses quatre murs
kot da bi govoril stenam prêcher dans le désert (ali à des sourds)
stene imajo ušesa les murs ont des oreilles

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

sténa pared f , muro m ; (pregrada) tabique m

skalnata stena roca f escarpada
španska stena biombo m
med štirimi stenami (= doma) entre cuatro paredes
kot da bi govoril stenam (fig) como si hablara a la pared
trebušna stena pared abdominal
ločilna stena pared divisoria
premična stena tabique m corredizo
notranja (zunanja, stranska, vmesna, sprednja, zadnja) stena pared interior (exterior, lateral, intermedia, frontal, del fondo)
stene imajo ušesa las paredes oyen

stík (-a) m

1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito

4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stisn|iti (-em) stiskati

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen
pest (die Hand/Faust) ballen
krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen
stisniti oči die Augen zudrücken
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln, die Hand drücken
figurativno stisniti srce komu (jemandem) das Herz schwer machen
stisniti ustnice den Mund zusammenpressen
stisniti zobe die Zähne zusammenbeißen
stisniti skupaj [aufeinanderdrücken] aufeinander drücken, [aufeinanderpressen] aufeinander pressen
stisniti v kepo ballen, zusammenballen
stisniti koga v kot figurativno (jemanden) in die Enge treiben

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stisniti grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. (poriniti skupaj) zusammenschieben, [gegeneinanderpressen] gegeneinander pressen, zusammenpressen, ljudi: zusammendrängen

4. roko, nogo - padajoča skala, drevo: quetschen, vrata prst einquetschen, einklemmen

5. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen, (etwas) entsaften

6. v kaj: (tlačiti) einzwängen

7. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stisniti grozdje za vino: keltern
stisniti olje Öl ziehen
|
figurativno stisniti jo (pobegniti) kneifen, auskneifen

stísniti to press; to compress; to squeeze (limono, oranžo a lemon, an orange)

stísniti si roke to shake hands
stísniti komu roko to squeeze someone's hand, to give someone a squeeze (of the hand)
stísniti solzo iz oči to bring a tear to the eyes
stísniti pest to clench one's hand (ali fist)
stísniti rep med noge (figurativno) to draw in the tail, to put one's tail between one's legs
stísniti zobe to set one's teeth

stísniti

stisniti rep med noge (figurativno) serrer la queue entre les jambes, se dérober, familiarno se dégonfler
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
stisniti komu kovanec za 10 frankov v roko glisser une pièce de dix francs dans la main de quelqu'un
stisniti koga k sebi serrer (ali presser) quelqu'un sur son cœur (ali dans ses bras)
stisniti se v kot se blottir dans un coin
stisniti zobe serrer les dents
stisniti se h komu se serrer contre quelqu'un

stísniti apretar; oprimir; comprimir

stisniti koga k sebi estrechar en los brazos a alg
stisniti pesti apretar los puños
stisniti komu roko estrechar la mano a alg
stisniti zobe apretar los dientes
stisniti rep med nogé (fig) fam bajar las orejas, irse con el rabo entre piernas
(skrivaj) komu kaj stisniti v roko poner (ali deslizar) en la mano de alg a/c

stol [ou̯] moški spol (-a …) der Stuhl, der Sessel (kuhinjski Küchenstuhl, lesen Holzstuhl, otroški Kinderstuhl, pleten Korbstuhl, Rohrstuhl, škarjasti Scherenstuhl, vrtljivi Drehstuhl, Drehsessel, vrtni Gartenstuhl, zložljiv Faltstuhl, Klappstuhl, zobozdravniški medicina Behandlungsstuhl)
električni stol elektrischer Stuhl
sodni stol Richterstuhl
… stola Stuhl-, Sessel-
(naslanjalo die Stuhllehne, Sessellehne, noga das Stuhlbein)
pasti s stola vom Stuhl fallen
sedeti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na dveh stolih figurativno zweispännig/zweigleisig fahren
usesti se med dva stola sich zwischen zwei Stühle setzen

stòl chair; (brez naslona) stool; (z naslonom za roke) armchair; (fotelj) easy chair

otroški stòl high chair
pleten stòl (naslanjač) wicker-chair
vrtljiv stòl swivel chair
zložljiv stòl folding stool, camp stool
stòl na kolesih wheelchair, bath chair
sesti v stòl to seat oneself in a chair
ležalni stòl deck chair
gugalni stòl rocking chair, rocker
sklopen (lovski) stòl camp stool
sesti, obsedeti med dvema stòloma (figurativno) to fall between two stools

stòl chaise ženski spol , (sedež) siège moški spol

bolniški stol chaise de malade
gugalni stol chaise (ali fauteuil moški spol) à bascule, berceuse ženski spol, rockingchair moški spol
kuhinjski stol chaise de cuisine
ležalni stol chaise longue (pliante), fauteuil de relaxation, (na ladji) transatlantique moški spol
stol na kolesih chaise roulante (ali à roulettes)
nosilni stol chaise à porteurs
oblazinjen stol chaise rembourrée (ali capitonnée)
pleten stol chaise (ali fauteuil) en rotin (ali en osier)
sodni stol tribunal moški spol
vrtljiv stol chaise pivotante (ali tournante), siège pivotant
zložljiv stol chaise pliante, siège pliant
električni stol (pravno) chaise électrique
usmrtiti na električnem stolu électrocuter
sedeti med dvema stoloma (figurativno) être assis (ali se trouver) entre deux chaises, se trouver dans une situation incertaine (ali instable, périlleuse)

stòl silla f sillón m ; (sedež) asiento m

cerkveni stol banco m
bolniški (kuhinjski, vrtni, pisarniški, nosilni) stol silla de inválido (de cocina, de jardín, de oficina, de manos)
pleten stol sillón m de mimbre
ležalni stol silla extensible (ali de extensión ali de campaña), dormilona f
sodni stol tribunal m
sklopni, zložljiv stol silla plegable, silla de tijera; catrecillo m
vrtljiv stol sillón giratorio
oblazinjen stol silla tapizada, sillón tapizado
električni stol (jur) silla eléctrica
usmrtiti na električnem stolu electrocutar
spalni stol dormilona f
stol na kolesih sillón de ruedas
noga stola pata f de silla
naslonjalo stola respaldo m
sedeti med dvema stoloma (fig) desaprovechar por indecisión dos oportunidades simultáneas, fam nadar entre dos aguas, morir de hambre entre dos quesos

stool [stu:l]

1. samostalnik
stol brez naslonila, stolček; pručica, trinožniček, klečalnik
medicina stolica; stranišče; panj (štor) s poganjki; kos lesa, na katerega se pritrdi vaba v obliki ptice
arhitektura prag pri oknu

camp stool prenosen, zložljiv stol
folding stool zložljiv stol
music stool stolček pri klavirju
night stool medicina sobno stranišče
office stool visok pisarniški stol
to fall between two stools usesti se, priti med dva stola, figurativno ne uspeti, spodleteti
to go to stool medicina iti na stolico (na stran)

2. neprehodni glagol
botanika poganjati mladike
zastarelo iti na stolico
ameriško pustiti se privabiti (o ptičih)

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

Strafvollzug, der, Recht izvrševanje kazni; während des Strafvollzugs med prestajanjem kazni

strage f

1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi

2. uničenje, propadanje:
fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko

3. pren. polom, polomija, propad

4. obilica, kup

strāgēs -is, f (sternere)

1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.

2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!

3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.