Franja

dēlīberātiō -ōnis, f (dēlīberāre)

1. premišljanje, razmišljanje, tehtanje, preudarjanje, posvetovanje: consilii capiendi d. Ci. o sklepu, ki ga je treba narediti, difficilis est d., quemnam bello praeficiendum putetis Ci., res cadit in deliberationem ali res habet deliberationem Ci. stvar je treba premisliti, deliberationes habebat domi de re publica Ci. posvetoval se je o … , deliberatio omnis haec est, si … Ci. pri tem gre le za vprašanje, fuerit ista eius d. L., tenuit eum et de Hannibale d. L., privata d. Q.

2. ret. posvetovalni govor: Ci. (De orat. I, 6, 22), Q. (II, 21, 18).

dēlībō -āre -āvī -ātum, prvotno = pri darovanju vina nekoliko te tekočine iz čaše „izliti“, od tod pren.

1. kaj malega posne(ma)ti s česa, odvze(ma)ti, odlomiti, odtrgati, pokusiti (pokušati): sol umoris parvam delibet ab aequore partem Lucr., ne delibent aliquid membrorum Varr. ne odrgnejo, poškodujejo, d. truncum Col., paululum carnis Petr. pokusiti, užiti, eius osculum delibatum digitis Suet. božana; pesn.: d. oscula V., Ph. le površno se ustec dotakniti, rahlo poljubiti; pren.: ut omnis undique flosculos carpam atque delibem Ci., philosophiae doctrinas satius est numquam attigisse quam leviter et primoribus, ut dicitur, labiis delibasse Fr.

2. posne(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti, okusiti (okušati), uži(va)ti: ex universa mente divina delibatos animos habemus Ci., d. novum honorem L., honores Plin. iun., suas artes agendo O. površno ukvarjati se s … , omnia narratione Q. vsega se dotakniti.

3. z odvzemanjem zmanjš(ev)ati, prikrajšati, okrniti, kratiti, raniti, žaliti, (o)skruniti: aliquid de gloria sua, aliquid de honestate Ci., nec de laude ieiuni hominis quicquam Ci., nullā voce delibans insitam virtutem Corn., d. castitatem virginis Val. Max., pudicitiam Suet., aliquid de virginitatis integritate Fl.

délicat, e [delika, t] adjectif (jed) okusen, slasten, izvrsten; lep, eleganten, dražesten; rahločuten, nežen; mehek; kočljiv; zahteven, izbirčen; težaven, neprijeten, mučen; (spanje, zdravje) rahel, slaboten; občutljiv; takten, obziren; vesten

affaire féminin délicate kočljiva zadeva
conscience féminin délicate tankočutna vest
fleur féminin délicate nežna, občutljiva cvetlica
geste masculin délicat vljudna, pozorna gesta
mets masculin délicat slastna jed
point délicat masculin občutljiva točka
santé féminin délicate rahlo zdravje
faire le délicat biti izbirčen

dēlicātus 3, adv. -ē

1. slasten, (pre)krasen, prijeten, potraten, razkošen: convivium Ci. ep., cibus delicatior Plin., litus delicatissimum Ci., d. aqua Cu., hortuli Ph., Anio delicatissimus amnium Plin. iun., delicatae (naspr. usitatae) res Sen. ph. razkošne, d. merces Sen. ph. ali delicatioris usūs vasa Front. razkošno (potratno) blago (posodje); šalj.: ubi tu es delicata? Pl. ti dražestna.

2. (o osebah in stvareh, skoraj le grajalno)
a) nakičen, eleganten, nasladen, razkošen, polten, sladostrasten, uživanja željan, mehkužen, pohoten, galanten, (o govoru) kosmat, nesramen: pueri lepidi ac delicati Ci., d. adulescens Ci., libidinosa et delicata iuventus, grex delicatae iuventutis Ci., d. voluptates Ci., delicatiores in cantu flexiones Ci., d. capella Cat. (prim.: puella tenellulo delicatior haedo Cat.), assueta clauso et delicatae umbrae corpora Sen. rh., venter delicatorum Sen. ph. požrešnežev, quidam e gratissimis delicatorum Suet. ljubimcev (skopljencev), Statilii Capellae delicata Suet. ali avia d. Plin. iun. ljubica, d. sermo, versus Ci., cultus Val. Max., delicatior cultus Suet., delicate ac molliter vivere Ci., multa delicate iocoseque fecit N.; šalj.: delicatum te hodie faciam, cum catello ut accubes Pl. galantnega; enalaga: delicatus ancillarum puerorumque comitatus Ci., veniebat gressu delicato Ph. mehkužniško stopajoč.
b) nežen, krotek: delicatior cauliculus Plin., d. capella Cat., d. oves Plin. iun., (iracundus) mollius delicatiusque tractetur Sen. ph.
c) mlahav, lahkoten, zložen, udoben: reclinari ad suos delicatum Q., equorum cursum delicati minutis passibus frangunt Q., delicate conficere iter Suet., insternere delicate arceram Gell.
č) razvajen, raznežen, občutljiv, izbirčen: Petr., vah delicatu's Pl., puere, nimium delicatu's Pl. prerazvajen si = preprešeren si (v svojih šalah), preprešerno se šališ, tam delicati esse non possumus Ci., est fastidii delicatissimi Ci., aures d. Q., delicatus ac similis ignoto Plin.

délier [delje] verbe transitif od-, razvezati; ostriti (um)

sans bourse délier ne da bi kaj plačali, zastonj
délier les mains d'un prisonnier razvezati roke ujetniku
délier la langue de quelqu'un komu jezik razvezati
se délier les mains napraviti si proste roke
(figuré) n'être pas digne de délier le cordon des souliers de quelqu'un ne biti vreden, da komu čevlje odvežemo
délier quelqu'un d'une promesse odvezati, oprostiti koga njegove obljube
(religion) délier un fidèle d'un péché dati verniku odvezo za greh

dēlinō -ere (-lēvī) -litum

1. namazati: delinendus homo est vel gypso vel argenti spumā Cels., facie caenoso pigmento delitā Ap.

2. le v pt. pf. dēlitus 3 (= dēlētus) uničen: litterae delitae Varr. fr., Ci. fr., epistula videtur in via delita Calvus ap. Prisc.

delirare v. intr. (pres. deliro)

1. med. delirirati, biti v deliriju, blesti:
delirare per la febbre blesti zaradi vročice

2. zmedeno govoriti, ravnati; razvneti se, navduševati se:
le sue parole fanno delirare la folla njegove besede razvnemajo množico

délire [delir] masculin delirij, bledenje, blodnja, blaznenje; besnost, besnenje; silno navdušenje

délire de persécution preganjavica
délire de grandeur megalomanija
délire des sens prerazdraženost čutov
avoir le délire biti v deliriju
c'est du délire to je blaznost
foule féminin en délire množica v silnem navdušenju, v deliriju

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti

1. dividere, ripartire:
deliti na tri dele dividere in tre parti
deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno

2. distribuire, dare:
deliti darove fare regali
deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
deliti propagandne letake volantinare

3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore

4. (biti vmes) dividere, separare:
Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo

5. mat. dividere:
deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
pren. deli in vladaj! divide et impera!

delizia f

1. slast, naslada

2. veselje, užitek:
la mostra floricola è una vera delizia per gli occhi razstava cvetja je prava paša za oči

3. poslastica:
le delizie della mensa prefinjene jedi, poslastice

delle prep. ➞ di + le

délnica (-e) f ekon. azione:
navadna, prednostna delnica azione ordinaria, privilegiata
glasovalna delnica azione con diritto di voto
delnice so poskočile, padle le azioni sono in rialzo, in ribasso

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

delodajálec employeur moški spol , patron moški spol

delodajalci les patrons, le patronat

delojemálec employé moški spol , salarié moški spol , travailleur moški spol

delojemalci le salariat, les salariés, les travailleurs

delováti (-újem) imperf.

1. agire:
strup je začel takoj delovati il veleno comiciò ad agire subito, l'azione del veleno si fece subito sentire

2. (prenašati vpliv na kaj) agire, avere effetto:
ne vem, če so njegove vzpodbudne besede kaj delovale non so se le sue parole di incoraggiamento abbiano avuto qualche effetto

3. (opravljati delo na nekem področju) operare, lavorare, essere attivo:
javno delovati essere attivo nella vita pubblica

4. (biti v delovnem stanju) funzionare, essere in funzione:
prezračevalna naprava ne deluje l'impianto di areazione non funziona

delta [dɛlta] masculin delta; 4. črka grškega alfabeta

le delta du Nil, du Rhône delta reke Nila, Rhône
le delta majuscule a la forme d'un triangle isocèle velika črka delta ima obliko enakokrakega trikotnika
avion masculin à ailes (en) delta letalo s krili v obliki črke delta

déluge [delüž] masculin vesoljni potop; naliv, ploha; figuré toča, poplava

déluge de paroles, de larmes, de sang ploha besed, poplava solz, krvi
cela date du déluge, remonte au déluge (familier) to je že (pra)staro
c'est d'avant le déluge to je iz predpotopne dobe, to je zelo staro
après nous le déluge! za nami, po naši smrti naj se zgodi, kar hoče!
(familier, figuré)

remonter au Déluge začeti zgodbo pri vesoljnem potopu, zelo daleč nazaj

démagogue [demagɔg] adjectif demagoški; masculin demagog

orateur masculin, politicien masculin démagogue demagoški govornik, politik
le démagogue est le pire ennemi de la démocratie demagog je najhujši sovražnik demokracije