Franja

izhòd (-óda) m

1. uscita:
množica se pomika proti izhodu la moltitudine si muove verso l'uscita
glavni, stranski izhod uscita principale, secondaria
zasilni izhod uscita di sicurezza, provvisoria, di fortuna
anat. medenični izhod osso pubico

2. (zapustitev prostora) (via d') uscita; voj.
imeti izhod avere libera uscita

izíd resultado m , éxito m

končni izid resultado final
izid knjige publicación f de un libro
nesreča s smrtnim izidom accidente m mortal
smrtni izid (med) éxito letal
volilni izid resultado m de las elecciones
imeti željen izid obtener (ali tener) el resultado deseado
doseči (obetati) ugoden izid obtener (prometer) un resultado ventajoso

izkaz|ovati³ (-ujem) izkazati (imeti) aufweisen (pomanjkljivosti Mängel)

izkuš|nja ženski spol (-nje …)

1. die Erfahrung (grenka bittere, lastna eigene), -erfahrung (trpljenja Leiderfahrung)

2.
izkušnje množina v čem: die -erfahrung
(v poklicu Berufserfahrung, v panogi Branchenerfahrung, poslovne Geschäftserfahrung)
življenjske izkušnje die Lebenserfahrung
|
na podlagi izkušenj erfahrungsmäßig, erfahrungsgemäß
vedeti …: iz izkušenj aus Erfahrung
imeti izkušnje Erfahrung haben
izmenjava izkušenj der Erfahrungsaustausch
pridobiti si izkušnje Erfahrungen machen
to je odvisno od izkušenj das ist Erfahrungssache
ki ima bogate izkušnje erfahrungsreich
učiti se na grenkih izkušnjah Lehrgeld zahlen müssen
imeti poklicne izkušnje berufserfahren sein

izmalíčiti déformer, défigurer; dénaturer, altérer, fausser

imeti izmaličen obraz avoir la figure décomposée (ali le visage défait ali altéré)

izobilj|e srednji spol (-a …) der [Überfluß] Überfluss
družba izobilja die [Überflußgesellschaft] Überflussgesellschaft
v izobilju überreichlich, im [Überfluß] Überfluss
imeti kaj v izobilju [Überfluß] Überfluss haben an

izobílje (-a) n

1. abbondanza:
živeti v izobilju vivere, nuotare nell'abbondanza
imeti vsega v izobilju avere in abbondanza

2. massa, dovizia

izquierdo levi; levičarski; kriv, upognjen

tener lado izquierdo imeti pogum, pogumen biti

izràz (beseda) expression, term, word; phrase, idiom, idiomatic expression

strokovni izràz technical term
zastarel izràz archaism
familiaren izràz colloquialism
neknjiževen izràz colloquialism, substandard form
francoski izràz (idiom) a French idiom, a gallicism
izràz v obrazu mien, air
brez izràza expressionless
besede, ki so izràz naših idej the words that we use to convey our ideas
imeti oči brez izràza to have lifeless eyes, to have a vacant look in one's eyes
priti do izràza v to find expression in
prejmite izràze mojih iskrenih čustev do Vas (v pismu) yours sincerely
da uporabim prav njegove izràze to use his own words
ona igra izvrstno, a brez izràza her execution is brilliant, but she lacks expression

izréka pronunciation; accent

imeti tujo izréko to have a foreign accent

izvór origen m ; procedencia f ; (izvir) fuente f

on je po izvoru Francoz él es de origen francés
biti nemškega izvora (o blagu) ser de procedencia alemana
imeti svoj izvor v tener su origen en, proceder de, provenir de, derivarse de

izvòr origin; source; root; (osebe) birth, extraction

izvòr besede the origin (ali derivation) of a word
imeti izvòr to originate
izvòr Baskov ni znan the origin of the Basque race is unknown
nihče ne pozna izvòra njegovega premoženja no one knows the source of his wealth
treba je najti izvòr zla the source of the evil must be discovered
imeti svoj izvòr v to owe one's origin (ali birth) to..., to derive one's origin from...

jabón moški spol milo; ljudsko neprodano blago; udarci, batine; ameriška španščina strah

jabón dentífrico zobna krema
jabón líquido tekoče milo
jabón de olor dišeče milo
jabón de Palencia udarci, batine
jabón de tocador toaletno milo
fábrica de jabón milarna
pastilla de jabón kos mila
dar jabón namiliti
dar jabón a alg. koga hinavsko hvaliti; koga ošteti, ukoriti
hacer jabón (Am) strah imeti, bati se
poner jabón (a) namiliti

jackpot [džǽkpɔt] samostalnik
sleng velik dobitek pri igri na srečo (poker, igralni avtomat)

to hit the jackpot zadeti glavni dobitek, imeti veliko srečo, dobiti mnogo denarja

jag² [džæg] samostalnik
narečno majhen tovor
ameriško, sleng popivanje, pijanost
narečno krpa

to have a jag on imeti ga pod kapo
crying jag pijanska žalost

jâk jáka jáka, dol. jâkī -ā -ō, komp. jȁčī -ā -ē
1. močan: jak kao medvjed; -a armija, tvrđava; -a želja za znanjem
2. bogat, trden: jak gazda
3. močan, oster: jak dokaz, članak
4. odporen: jak prema zimi
5. hud, močan: jak duhan, duvan, vjetar, mraz
6. krepek: -a promjena lingv. krepka sklanjatev
7. trpežen: -o platno
8. imati -e laktove; biti jak na peru imeti ostro pero; on je jak matematičar on je izvrsten matematik; jak tijelom, telom i duhom; jak na zubu klepetav, ujedljiv

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah

jambé, e [žɑ̃be] adjectif

être bien, mal jambé imeti lepe, grde noge

jásen (-sna -o)

A) adj.

1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare

3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile

4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.

jasnovidka samostalnik
(napovedovalka prihodnosti) ▸ jósnő, látnok, jövendőmondóUresničila se je napoved jasnovidke, da pred jesenjo ne bo srečala novega moškega. ▸ Bevált a jósnő jóslata, miszerint ősz előtt nem találkozik új férfival.