Franja

Nicentius -iī, m Nicéncij, tribun in notarius, ki ga je l. 397 po Kr. Ambrozij čudežno ozdravil: Ambr., Cod. Th. (?).

Nīcoclēs -is, m (Νικοκλῆς) Níkokles, tiran v Sikionu, ki ga je izpodrinil Arat: Ci.

Nīcō(n) -ōnis, m (Νίκων) Níkon

1. neki zdravnik: Ci. ep.

2. N. Perkon (Perco) iz Tarenta, nasprotnik Rimljanov; l. 213—212 je poskrbel, da je Tarent prišel v roke Hanibalu, se l. 210 boril proti Rimljanom na morju in padel l. 209 v Tarentu: L.

3. vodja gusarjev, ki ga je l. 78 premagal Publij Servilij Vatija Izavrski: Ci.

Nīcopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Νικόπολις = mesto zmage) Nikópolis (Nikópola)

1. mesto v Akarnaniji, ki ga je ustanovil Oktavijan v spomin zmage pri Akciju l. 31: T., Suet.; imenovano tudi Nīcopolitāna cīvitās: Plin., M. (zdaj Paleoprevyza, severno od samega mesta Prevyza)

2. mesto v Mali Armeniji, ki ga je ustanovil Pompej v spomin zmage nad Mitridatom (zdaj Devrigni): Auct. b. Alx., Plin. — Od tod adj. Nīcopolitānis -e nikópolski, nikopolitánski in subst. Nīcopolitānī -ōrum, m Nikopolitáni, preb. mesta Nikopolis (Nikopole): Plin.

3. mesto severno od Kalhedona: Plin.

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nido

A) m

1. gnezdo:
far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se

2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
un nido di briganti razbojniško gnezdo

3. pren. gnezdo, postojanka:
nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo

4.
nido d'ape tekstil frotir
a nido d'ape satast
nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)

5. obrt satasti vbod

6. kulin. gnezdo (vrsta testenin) ○
PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek

B) agg. invar.
asilo nido otroške jasli

nīdor -ōris, m (iz *cnīdōs „oster vonj“; prim. gr. κνῖσα, κνῖσσα sopara cvrte tolšče, κνάω in κνίζω [iz *κνιδi̯ω] praskam, let. knìest srbeti) vonj, duh, dah, zadah, smrad, neprijeten vonj, (so)puh, (gost, smrdeč) dim, čad, (so)para, hlap(i) (kuhanih, pečenih, zažganih, osmojenih ali drugih tolstih stvari): paulisper stetimus in illo ganearum tuarum nidore atque fumo Ci., nam penetrare alio sonibus alioque saporem cernimus e sucis, alio nidoris odores Lucr., foedus quidam nidor ex adusta pluma L., barba ambusta nidorem dedit V., non in caro nidore (v vonju pečenke) voluptas H., suae culinae Mart., nigrae culinae Iuv., feotidus Ap.; v pl.: cadaverini nidores Aug. (naspr. vivorum corporum vapores humanorum); occ. duh (vonj) darovane žrtve: dis acceptus nidor penetrat in aethera O.; šalj.: exi inquam nidore cupinam quid lates? Pl. (popačeno mesto, ki ga izdajatelji različno interpretirajo: a) exi inquam, nidor, e culina ali b) exi inquam, nidoricape kot voc. subst. nīdōricapus -ī, m (nīdor in capere) „pečenkovalec“, „pečenkar“).

nier [nje] verbe transitif zanikati, tajiti; oporekati; spodbijati

nier une théorie spodbijati teorijo
il nie l'avoir vu on zanika, da bi ga bil videl
nier sa signature zanikati svoj podpis

night [náit] samostalnik
noč; večer, mrak, tema (tudi figurativno)

at (ali by, in the) ponoči
all night (long) vso noč
night by night noč za nočjo
night and day noč in dan, vedno
in the dead of night v gluhi noči
a dirty night viharna noč
to bid (ali wish) s.o. good night želeti komu lahko noč
to have a night out (ali off) imeti prost večer
last night sinoči
the night before last predsinoči
to make a night of it krokati, prekrokati noč
pogovorno o'nights ponoči
to pass a good (bad) night dobro (slabo) spati
to stay the night at prenočiti v (kraju), pri (kom)
one-night stand enkratna predstava
this night drevi
to turn night into day ponoči delati
he went forth into the night noč ga je vzela

nikjér nowhere; not anywhere

nikjér drugod nowhere else
nikjér ga ni bilo najti he was not to be found anywhere
nikjér tega nisem našel I haven't found it anywhere

nimfa samostalnik
1. (mitološko bitje) ▸ nimfaKalipso je bila morska nimfa, ki se je zaljubila v Odiseja in ga pri sebi obdržala celih sedem let. ▸ Kalüpszó egy tengeri nimfa volt, aki beleszeretett Odüsszeuszba, és teljes hét évig magánál tartotta.

2. (ptica) ▸ nimfapapagájPapige nimfe so zelo prijetne, nezahtevne in lepe sobne ptice. ▸ A nimfapapagájok nagyon kellemes, igénytelen és szép szobamadarak.

3. biologija (razvojna stopnja živali) ▸ nimfaNa dnu rek in jezer živijo številne nimfe ter različni vodni insekti, ki postanejo aktivni, ko pade noč. ▸ A folyók és a tavak fenekén számos nimfa és különböző vízi rovar él, amelyek éjszaka válnak aktívvá.
Nimfe škržatov na jugu ZDA preživijo 13 let pod zemljo. ▸ A kabócák nimfái az USA déli részén 13 évet túlélnek a föld alatt.

4. (privlačna ženska) ▸ nimfa
Čez nekaj dni boste radožive nimfe, pevke, plesalke in igralke z neverjetno energijo spoznali tudi vi. ▸ Néhány nap múlva ti is életvidám nimfák, énekesnők, táncosnők és hihetetlen energiával rendelkező színésznők lesztek.
V Bitoli bodo nagradili Claudio Cardinale, italijansko nimfo s filmskih platen. ▸ Bitolában díjazzák Claudia Cardinalét, a filmvászonról ismert olasz nimfát.

5. ribištvo (vaba na trnku) ▸ nimfa
Prijemi velikih rib so pogosti, lovimo pa jih lahko s suho muho, potezanko ali z nimfo. ▸ A nagy halak kapása gyakori, száraz léggyel, csalihallal vagy nimfával fogjuk ki őket.

ninguno nihče, nobeden; kdo

no lo sabe ninguno (= ninguno lo sabe) nihče ne ve tega
¿tienes dinero¿ No tengo ninguno imaš denar? Nimam ga
si ninguno viene če kdo pride

Ninnius 3 Nínij(ev), ime imenitnega, prvotno kampan(ij)skega rodu. Poseb. znana sta:

1. L. Ninnius Quadrātus Lucij Ninij Kvadrat, tr. pl. l. 58, Ciceronov prijatelj in Klodijev nasprotnik: Ci., Asc.

2. (iz cesarske dobe) Ninnius Crassus Ninij Kras, ki je prevedel v latinščino Iliado: Prisc.; Non. ga imenuje samo Crassus.

ni-si, conj. (iz *nĕ- in si)

1. kot stavčna nikalnica, ki zanika sam pogoj in izraža, da velja poved glavnega (nadrednega) stavka, če morda ne nastopi to, kar je izraženo v (kondicionalnem) odvisniku = če ne, ako ne, ko ne bi, da ne (z indik.): quid tu, malum, curas, utrum crudum an coctum ego edim, nisi tu mihi es tutor? Pl., nisi quid me fefellerit Ter., nisi me animus fallit, hic profectost anulus Ter., nisi me animus Ci., S., nisi fallor V., vitis, nisi fulta est, ad terram fertur Ci., at memoria minuitur. Credo, nisi eam exerceas Ci., Aegyptum penetravit, nisi exercitus sequi recusasset Suet. Kadar je v trdilnem kondicionalnem stavku zanikana samo ena beseda (en pojem), stoji sī … nōn ali sī minus (gl. to besedo pod parum), poseb. če je v kondicionalnem stavku zamolčan glag., ki ga moramo dostaviti iz nadrednega stavka: si non virtute, at humanitate eius delectamini Ci., quantum fit mali, si iratum non stultum, si non levem testem laeseris Ci., non intellego quam ob rem non, si minus illa subtili definitione, at hac volgari opinione ars (sc. oratoris) esse videatur Ci.; včasih, zlasti če ne sledi at, certe, tamen ipd., je od piščevega dojemanja odvisno, ali bo misel vpeljal z nisi (torej pogojno zanikal) ali s si … non (torej zanikajoč izrazil pogoj): hic multum ducem summum Agesilaum impedivit saepeque eius consiliis obstitit, neque vero non fuit apertum, si ille (sc. Conon) non fuisset, Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N., cum Epaminondas Spartam oppugnaret essetque sine muris oppidum, talem se imperatorem praebuit, ut eo tempore omnibus apparuerit, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse N., quae (sc. oratio) nisi subest res ab oratore percepta et cognita, inanem quandam habet elocutionem et paene puerilem Ci. (De orat. 1, 20), haec autem oratio, si res non subest ab oratore percepta et cognita, aut nulla sit necesse est aut omnium inrisione ludatur Ci. (De orat. 1, 50).

2. conj., ki stoji za kako nikalnico = razen če, razen da, razen, samo da, kakor, kot: dicere nemo potest, nisi qui prudenter intellegit Ci., nihil aliud fecerunt nisi rem detulerunt Ci., negat Epicurus iucunde posse vivi, nisi cum virtute vivatur Ci., numquam nisi hieme Ci., ne quis enuntiaret, nisi quibus mandatum esset C., nullum esse imperium tutum nisi benevolentiā munitum N., respondit non aliter neque classem revocaturum neque exercitum reducturum nisi sibi et tota Cypro et Pelusio agroque qui circa Pelusiacum ostium Nili esset cederet[ur] L. drugače ne … , razen če … , le proti temu … , da; (pomni: nihil nisi, nihil (ali non) aliud nisi = nič drugega kot, izključno le, se razlikuje od nihil (non) aliud quam = nič drugega kot = popolnoma, povsem isto kot (želi povedati, da je eno povsem isto kot drugo, ki se mu pristavlja; prim.: erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci. in agitur nihil aliud in hac causa Quirites, quam ut … Ci.); nikalnica pogosto stoji za veznikom: hoc primum sentio, nisi in bonis amicitiam esse non posse Ci., id nisi necessario ne faciat Ci., naves nisi in occulto constitui non poterant C. ne drugače kot: non nisi, poklas. (Cels., Col., Sen. ph.) pisano tudi nonnisi, in nisi … non lahko pogosto slovenimo na kratko z le: ea nos videre nisi in tuis tectis non possumus Ci. le pri tebi doma, iuravit se nisi victorem in castra non reversurum C., dracones non erant tacti nisi odore O.; tako je tudi nec … nisi = in le: O., T.; zanikanje je včasih skrito v retoričnem vprašanju: quid sequitur nisi … (= nihil sequitur) Ci., quid aliud expectamus nisi … (= nihil aliud) Ci., quis Sullam nisi maerentem vidit? (= nemo … vidit) Ci., quid petunt alii … nisi … (= nihil petunt) C. Na začetku stavka z novim glag. pomeni nisi = le toliko, samo to, no, ali, vendar (pa): de hac re mihi satis hau liquet: nisi hoc sic faciam, opinor Pl., de re nihil possum iudicare, nisi illud certe mihi persuadeo Ci. ep.; ponekod se kaže v tem primerjanju nenavadna jedrnatost, npr.: id misericordiāne hospitis an pactione aut casu ita evenerit, parum conperimus, nisi, quia illi in tanto malo turpis vita integra fama potior fuit, inprobus intestabilisque videtur (= nisi hoc constat, eum improbum intestabilemque videri) S., plura de Iugurtha scribere dehortatur me fortuna mea; nisi tamen intellego … (nisi tamen hoc scribere placet me intellegere … ) S. — Posebne zveze:
a) nisi si (krepkeje kot nisi) za nikalnimi, pa tudi za trdilnimi stavki = razen če: Kom., L. idr., hem, repudiatus repetor: quam ob rem? nisi si id est, quod suspicor: aliquid monstri alunt Ter., miseros illudi nolunt nisi si se forte iactant Ci., noli putare me longiores epistulas scribere, nisi si quis ad me plura scripsit Ci. ep., nisi siquid in Caesare populoque Romano sit auxilii, omnibus Gallis idem esse faciendum, quod Helvetii fecerint C., quid mea culpa tamen? nisi si lusisse vocari culpa potest O.
b) nisi quod razen da, le da, le s to razliko da, izvzemši da, le s to izjemo da: Pl., Tusculanum et Pompeianum valde me delectant, nisi quod me, illum ipsum vindicem aeris alieni, aere non Corinthio sed hoc circumforaneo obruerunt Ci. ep., ab negotiis numquam voluptas remorata (sc. eum est), nisi quod de uxore potuit honestius consuli S., unde causa et origo peregrino sacro, parum (= non) comperi, nisi quod signum ipsum … docet advectam religionem T., et fecisset, nisi quod felicius iucundiusque est Plin. iun.
c) nisi forte, nisi vērō, tudi samo nisi z ind. če morda ne, bodi le da, bodisi da (prehodni členi, s katerimi se (pogosto iron.) odvrne pričakovan ali le možen ugovor, in to tako, da se kaže na njegovo brezumnost): Eruci criminatio tota ut arbitror dissoluta est; nisi forte expectatis ut illa diluam quae de peculatu ac de eiusmodi rebus commenticiis inaudita nobis ante hoc tempus ac nova obiecit Ci., an est quisquam, qui hoc ignoret? nisi vero existimatis dementem fuisse P. Africanum Ci., quid miramur L. Sullam aliqua animadvertere non potuisse? Nisi hoc mirum est, quod vis divina esse qui non possit, si … Ci.

nȉšta nȉčega zaim. nič: sve to je ništa; ne boji se ničega; ničemu se ne čudim; sad ne vidim ništa; ni pri čemu pri ničemer; ni od česa od ničesar; ni za šta za nič; ni sa čim z ničimer; ni za čim z ničimer; samostalno: svi ga drže za ništa vsi ga imajo za niče; nije mu on ništa nista si v rodu; on je nitko i ništa; bolje išta nego ništa bolje nekaj kakor nič: ništa od njega nema z njim ne bo nič, umrl bo; ništa pod bogom nema ničesar nima; ne čini ništa nič za to

no ne

decir que no ne reči, odbiti
¡bromas no! z menoj se ni šaliti
no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
no tiene apenas pelo skoraj plešast je
pueden no saberlo morda tega ne vedo
no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
a no ser que... razen če ...
no más samo; dovolj
entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
¡castígale si no! kaznuj ga torej!
no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
no bien komaj, brž ko
no obstante kljub, navzlic
no por cierto gotovo ne
no por eso nič manj, pri vsem tem
el no cumplimiento neizpolnitev
¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?

nò

nò? well?
nò torej well then
nò, nò (tolaženje) there, there!
nò, in kaj potem? well, and what then?
nò, in kaj ti? and what about you?
glej ga nò! there now!
nò, nò, ne jokaj! there, there, don't cry!
nò, ali ti nisem rekel? there, didn't I tell you?
nò, pa je narejeno! there, it is done!

nò

A) inter.

1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
no, reci kaj su, di' qualcosa
no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
no, to je urejeno ecco, questo è a posto

3. (izraža privolitev) be':
no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
no, seveda già, appunto

6. (v vezniški rabi) allora:
če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

B) nò adv.

1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

2. (izraža presenečenje) to':
glej ga no, si že tu to', sei già qui

nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo

3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno

nóč night; night-time, nightfall; (tema) darkness, dark

do nóči till dark
pozno v nóč far into the night, till late at night
pred nóčjo before nightfall
vsako nóč every night, nightly
nóč za nóčjo night after night
sredi trde nóči in the dead of the night, at dead of night
preko nóči, čez nóč overnight
pod nóč in the dusk
vso, celo nóč all night (long)
neke nóči one (certain) night
preteklo nóč last night
cele nóči for whole nights
neke temne nóči on a dark night
lahko nóč! good night!
trajajoč vso nóč nightlong, all-night
nóč na dan (24 ur brez prekinitve) around the clock
mesečna nóč moonlit (ali moonlight) night
kresna nóč Midsummer Night
božična, sveta nóč religija Christmas Eve
novoletna nóč New Year's Eve
velika nóč religija Easter
poročna nóč wedding night, nuptial night
šentjernejska nóč zgodovina the Massacre of St. Bartholomew's Eve
polarna nóč the polar night
viharna nóč a dirty night
nóč brez spanja a sleepless night, a restless night
1001 noč Arabian Nights' Entertainments pl, the Arabian Nights pl
nóč se dela it is getting dark; it is growing dark
biti različen kot nóč pa dan to be as different as chalk and cheese
prebiti dobro (slabo) nóč to have (ali to pass) a good (a bad) night
nóč in dan mislim na to I keep thinking of it night and day
vso nóč sem spal I slept the whole night (through)
prebil sem nóč brez spanja I had (ali passed) a sleepless night, I did not sleep a wink all night
vso nóč nisem niti za hip zatisnil očesa I could not get a wink of sleep all night
prekrokati nóč to make a night of it
prebdeti, prečuti nóč to sit up all night
on bdí dolgo v nóč he sits up late, he keeps late hours
delati nóč in dan to work night and day
ostati čez nóč (prenočiti) to stay the night
nóč ga je vzela he slipped away under cover of night