Franja

devét (-ih) numer.

1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove

2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche

devêti (-a -o) numer. nono; nove:
deveti januar nove gennaio
ob deveti uri alle nove
gre v deveto leto sta per compiere nove anni
deveti del celote la nona parte del tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
deveta dežela il paese di Bengodi
pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
deveta lepota la fossetta del mento
pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina

devíza (-e) f knjiž. (geslo) parola d'ordine; motto, slogan:
naša deviza je: zmagati za vsako ceno la nostra parola d'ordine è: vincere ad ogni costo

dēvocō -āre -āvī -ātum

1. (dol) )po)klicati, poz(i)vati: suos ab tumulo, Iovem deosque alios ad auxilium L., Triviam aetherio gyro Cat., Iovem caelo Plin.; pren. s česa pozvati, prestaviti: Socrates philosophiam devocavit e caelo Ci., refixa caelo d. sidera H., huc (Peryllus) a simulacris deorum hominumque devocaverat humanissimam artem Plin. je bil ponižal.

2. od kod kam odpoklicati, (po)vabiti: nihil est, quod eum de provincia devocent; ad gloriam devocant, ad triumphum, … Ci., d. omnes ex praesidiis L., aliquem in certamen pugnae Val. Max. na dvoboj pozvati, cotidie sic cena ei comparabatur, ut, quos invocatos vidisset in foro, omnes devocaret (sc. a foro ad cenam) N.; pren. zvabiti, zmamiti, zavesti (zavajati): non avaritia (eum) ab instituto cursu ad praedam aliquam devocavit Ci., sese suas exercitusque fortunas in dubium non devocaturum C. da ne bo … nevarnosti izpostavil, d. rem ad populum Val. Max. sklicevati se na ljudstvo, stultum consilium ad perniciem mortales devocat Ph., status mutatione in id devocari, ut … Sen. ph.

dévolu, e [devɔlü] adjectif, juridique pripadel

succession féminin dévolue à l'Etat faute d'héritiers državi pripadla dediščina, ker ni dedičev
jeter son dévolu sur quelqu'un, quelque chose (figuré) vreči oko na koga, na kaj; skušati dobiti koga, kaj; izbrati koga, kaj

dēvolvō -ere -volvī -volūtum

1. dol (z)valiti: saxa … praecipitata muro in musculum devolvunt C., d. cupas de muro in musculum, clipeos e muris Cu., auratas trabes V., corpora in humum O.; occ. (pesn.): aliquem vitā suā d. Pl. s sveta spraviti, fusis mollia pensa devolvunt V., Pindarus … per audaces nova dithyrambos verba devolvit H. vali po drznih ditirambih kakor deroča reka nove besede, agmen moenibus d. Lucan. hitro speljati.

2. med. devolvi dol valiti se, dreti, pasti (padati) = na tla zvaliti se, zvrniti se, zgruditi se: veluti monte praecipiti devolutus torrens L., Tigris … praeceps inter saxa devolvitur Cu., iumenta cum oneribus devolvebantur L., devolvi scalis, ex praecipiti Cu., lectulo Sen. ph., devolutis tonitribus di sunt locuti Ph. ob bučnem grmenju, iterum (intestinum) cum quodam quasi murmure devolvitur Cels.; pren. (nazaj) pogrezniti se, ponižati se: devolvere (imp. med.) retro ad stirpem L., eo devolvi rem L. do tega je prišlo, ad spem estis inanem pacis devoluti Ci. prišli ste, devolvi ad otium et inertiam Col., in ultima flagitia Aug., inde sermo devolutus est ad monasteriorum greges Aug.

dévorant, e [devɔrɑ̃, t] adjectif požrešen, nenasiten; figuré razjedajoč

faim féminin dévorante volčja lakota
soif féminin dévorante žgoča žeja
feu masculin dévorant razdejalen, uničujoč ogenj

dévot, e [devo, ɔt] adjectif pobožen; pobožnjaški; masculin, féminin, péjoratif pobožnjakar, -ica

une vieille dévote stara tercialka
faux dévot svetohlinec
faire le dévot svetohliniti

dévoué, e [devue] adjectif vdan; zvest

ami masculin, serviteur masculin dévoué vdan prijatelj, zvest služabnik
croyez-moi votre tout dévoué Vaš vdani (na koncu pisma)

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

dévoyé, e [devwaje] adjectif (železnica) speljan na napačen tir; sprijen, moralno pokvarjen; masculin pokvarjenec, prestopnik

dexter -tera -terum, mlajše -tra -trum, adv. dext(e)rē, komp. dexterior -ius, gen. -ōris, superl. dextumus, mlajše dextimus 3 (osnovna obl. *dexiteros; prim. gr. δεξιός, δε-ξιτερός desen, osk. dextrst = dextra est, umbr. dextrame = in dextram, sl. desen, desnica)

1. desen, na desni nahajajoč se (ležeč), na desno, z desne strani: Varr., Lucr., Plin., Q. idr. oculus N., sinistrā manu retinebat arcum, dextrā ardentem facem praeferebat Ci., d. cornu (sc. exercitūs) C., ab dextra parte, ab dextro latere hostium C., dextrum latus H., dexteriore parte O. (naspr. laevā), neu te dexterior (preveč na desno) tortum declinet ad anguem neve sinisterior pressam rota ducat ad aram O., Sulla cum equitatu apud dextumos … curabat S. na skrajni desni, equus dexterior Suet., dextris et propioribus compendiis ire T. na desno po bližjih krajših poteh; predikativno (nam. adv.): quo tantum mihi dexter abis? V. tako daleč na desno.

2. pren.
a) okreten, spreten, (pri)ročen: Marius scriptis dexter in omne genus O. v vsakršnem opisovanju spreten, rem … ita dexter (ali dextere) egit, ut … L., apud regem dextre obire officia L., nemo dexterius fortunā est usus H.
b) avgursko = z desne (po grškem stališču ugodne) strani prikazujoč se, srečenosen, blagonosen, srečen: tua dexter adi pede sacra secundo L., d. fortuna, sidera V., dexter stetit H., dextro faciatis Apolline carmen O., dexter ades populo O.
c) occ. primeren, ugoden, pravi: quis rebus dexter modus V. kako bi se dala stvar najbolje izvršiti, d. potestas V. ugodna priložnost, dextro tempore (naspr. tempore laevo) H. — Pogosto subst.

I. dextera, mlajše dextra, -ae, f (sc. manus, prim. δεξιτερά, sc. χείρ)

1. desnica, desna roka, desna stran: eius furores hac dextera a cervicibus vestris reppuli Ci., decisa suum (svojega lastnika) dextera quaerit V., alicui dexteram porrigere, alicui dexteram tendere Ci. ali dextram dare alicui V. desnico (roko) podati komu (v znak prijateljstva, zvestobe), pogosto v abs. abl. datā dextrā N., L., datis inter se dextris (ob slovesu) L.; dextras coniungere V. podati si roke (in tako prijateljstvo skleniti), ali dextras iungere dextram V.; (v pozdrav) podati si roke; dextras miscere T. seči si v roke; pogosto adverbialno: a dextera Ci. ali samo dexterā S. z desne, na desni, ad dextram C. na desno, na desni, ad dextra laevaque O. ali samo dextrā ac sinistrā C. ali dextrā atque sinistrā Suet. z desne in leve, na desni in levi; z dat.: dextrā Danuvio Eutr. na desni strani Danuvija; z acc.: dextrā viam L. na desni strani ceste, dextrā ac sinistra fornicem Fest.

2. met.
a) podajanje rok, seganje v roke, s podajo rok dana beseda = slovesna obljuba, slovesno obljubljena zvestoba: si fidem more Persarum dextrā dedisset N., rex eum datā dexterā in fidem recepit N. podavši mu roko, dextram mittere N., T. po kom drugem slovesno obljubiti, dextras (dextram Iust.) ferre T. slovesne (slovesno) obljube (obljubo) prinesti, renovare dextras T. zavezo obnoviti, dextra quondam data V. nekdaj obljubljena zvestoba, dominorum dextras fallere V. gospodom obljubljeno zvestobo prelomiti.
b) pest = moč, hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo: meā dextrā O., ut … suā urbs haec periret dexterā H., invictaque bello dextera V., fata per Aeneae iuro dextramque potentem V., gloria dextrae Sil.
c) pesn. pomoč dajajoča desnica (roka), v pl. = pomožne čete, sploh čete, vojaki: dextras emere, mercari Sil.

— II. dext(e)ra -ōrum, n (= τὰ δεξιά) kar je na desni, desna stran: Ci., transmutans dextera laevis Lucr., dextra Ponti Vell. desna obala, eius (fluminis) dextra Plin. desni breg; v komp.: dexteriora petunt Cl.

Opomba: Nenavaden abl. pl. dextrābus: L., Andr. ap. Non.

dext(e)rous [dékstrəs] pridevnik (dext(e)rously prislov)
spreten, ročen, uren; desničarski

dextriné, e [-ne] adjectif gumiran

dežévno adv.
deževno je piove, il tempo è piovoso

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

dì m dan:
il dì di Natale božični dan
sul far del dì ob svitu
notte e dì dan in noč
dì per dì dan na dan
conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
ai miei dì nekoč, v mojih časih
buon dì (buondì) dober dan!
oggi dì (oggidì) dandanes

diaconal, e, aux [djakɔnal, no] adjectif diakonski, diakonatski

diagonal, e, aux [djagɔnal, no] adjectif diagonalen; féminin diagonala, prekotnica

en diagonale diagonalno
lire en diagonale (familier) bežno (pre)čitati

dialectal, e, aux [djalɛktal, kto] adjectif narečen