Franja

routier, ère [rutje, ɛr] adjectif cestni; féminin avtomobil za vožnje po cestah, manj po mestu; potovalni avto

carte féminin routière karta cest
circulation féminin routière cestni promet
gare féminin routière avtobusna postaja
réseau masculin routier cestno omrežje
transport masculin routier prevoz po cesti
police routière cestna policija

ruar (pres: -rúo) kolo napraviti (pav); sprehajati se po ulicah

rubacchiare v. tr. (pres. rubacchio) izmikati, krasti po malem

rubber-stamp [rʌ́bəstæmp]

1. samostalnik
štampiljka; gumeni žig
pogovorno uradnik, ki se ravna (mora ravnati) strogo po predpisih svojih predpostavljenih

he is a mere rubber-stamp figurativno on je samó orodje brez volje
rubber-stamp parliament figurativno parlament kimavcev

2. prehodni glagol
žigosati; odobriti brez preverjanja, avtomatično; ponavljati avtomatično tuje mnenje (mišljenje)

Rückforderung, die, Recht zahteva po vračilu, terjatev vračila

Rücknahme, die, von Pfandsachen: sprejemanje; Recht einer Klage: umik; prevzem (shranjenih stvari) po deponentu; der Verhärtung im Auslaut: (zopetna) izguba

Rücktrittsforderung, die, zahteva po odstopu

Ruhebedürfnis, das, potreba po počitku

Ruhmbegierde, die, hlepenje po slavi

ruhmbegierig hlepeč po slavi

rukòbolja ž med. trganje po rokah

rúlati rûlām, rùlati -ām (angl. roll) rulati, peljati po pisti pred vzletom, po spustu: avion rula da postigne potrebnu brzinu

running² [rʌ́niŋ] pridevnik
ki teče, tekoč, bežen; v teku, v pogonu, nepretrgan, neprestan; zapovrsten, zaporeden, po vrsti
ekonomija tekoči, odprt (račun)
ekonomija krožeč, v obtoku (denar); (o rani) gnoječ se, gnojen
botanika vitičast, plazivski

for five days running pet dni zaporedoma
three times running trikrat zaporedoma
per running meter za tekoči meter
running account tekoči ali odprt račun
running block gibljiv, tekoč škripec
running cold nahod
running commentary (radio) poročilo, komentar o dnevnih dogodkih
running debts tekoči, viseči dolgovi
running expenses (tekoči) obratni stroški
running fire vojska hitro streljanje
running glance bežen pogled
running ground premičen, gibljiv teren
running hand ležeča pisava
(long, high) running jump skok z zaletom (v daljino, v višino)
running knot petlja
running month tekoči mesec
running number tekoča, zaporedna številka
running sore gnoječa se rana
running speed hitrost vožnje
running spring živ studenec
running start leteči start
running water tekoča voda

rūrsus in rūrsum (stlat. rūsus, rūsum, rūssum), adv. (skrč. pt. pf. revorsus, revorsum = reversus, reversum)

1. nazaj, navzad: rursum cadere Pl., rursum vorsum Pl. nazaj, mortales multi rursus et prorsus meant Varr.; adv. navidezno nepotreben pri glag., sestavljenih z re: rursus reverterunt C., rursum se recepit C., rursum trahunt Ci., tudi: rursum reditum ad vada tetulit Cat.

2. zopet, spet, znova, znovič, vnovič, ponovno, še enkrat: Pl. idr., Torquatus rursus in me inruit Ci., rursus eodem revertamur Ci., rursus minuente aestu C., rursus immuto voluntatem meam Ci., dic rursum Ter., rursus resistere, instare C.

3. obratno, drugače (kot, od) (pa), nasprotno (pa), narobe (pa), nasproti (pa), z druge strani (pa), po drugi strani (pa), z druge strani (pa): rursus repudiaret Ci., rursus quidam arbitrantur Q., primo Metellum esse rati … rursum Iugurtham arbitrati S., peccatur … rursus quid virtus possit H.

rūsticor -ārī (rūsticus)

1. bivati, živeti (muditi se) na podeželju (na kmetih, na deželi), bivati (muditi se) na podeželskem (selskem) posestvu: si qui dies ad rusticandum dati sunt Ci., liceat modo rusticari Ci., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari Ci., haec studia … delectant domi, non impediunt foris, pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci.

2. kmetovati, obdelovati zemljo, ukvarjati se s poljedelstvom: Fest., idem Ischomachus negabat quemquam rusticari nescire Col., siquidem vel rusticari vel navigare vel etiam genere alio negotiari necesse erat Col., eos, qui foris rusticari debebunt Col.; subst. pt. pr. rūsticāntes -ium, m kmetujoči del prebivalstva, družbeni razred poljedelcev: agraribus plane ac rusticantibus, quod ab eo genere ortus altusque erat, satis utilis ac militiae custos ad veterum instituta severissimus Aur.

3. meton. govoriti kot kak podeželan (kmet), izgovarjati po podeželsko (po kmečko) = nebogljeno, nerodno, robato, štorasto, surovo: Varrones, Terentius Sid.

rutinario rutiniran; ki dela po stari navadi; privajen, izkušen

Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.

sachgemäß strokoven; ustrezen; Umgang mit: po vseh pravilih, lege artis

sächseln govoriti/zavijati po saško

säckeweise cele vreče, po vrečah