Franja

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pobudíti (spodbuditi)

pobudíti koga to stimulate someone (k to)

pōcillum -ī, n (demin. k pōculum) čašica, vrček: pocillum fictile Ca., (aliud enim cum argenteum; nam id tum cum iam vas; argent[e]um enim, si pocillum aut quid item:) quod pocilla argentea multa, non quod argentum multum Varr., adde cyathum vini in uxorculae pocillum Varr., pocillum mulsi facere L., Iovi pocillum vini Plin., ut sollemnibus ac festis diebus pocillo quoque eius argenteo potare perseveraverit Suet.

počítek rest; repose

brez počítka restless(ly)
počítka poln restful
dan počítka day of rest, holiday
nedeljski počítek Sunday rest
potreben počítka needing a rest
počítek od napornega dela repose from toil
iti k počítku to take one's rest, (iti spat) to retire, to go to bed, to go for a rest
položiti k večnemu počítku to lay to rest
potreben sem počítka I need (a) rest
privoščiti si uro počítka to allow oneself an hour's rest
želim vam dober nočni počítek I wish you a good night's rest
ne privošči si počítka he takes no rest

počítek (-tka) m riposo; quiete, requie; relax:
prijeten počitek! buon riposo!
potrebovati počitek aver bisogno di riposo
nedeljski, popoldanski počitek il riposo domenicale, pomeridiano
skrbi mu ne dajo počitka le preoccupazioni non gli danno requie
dom počitka casa di riposo (per anziani)
evf. položiti koga k počitku seppellire qcn.
evf. kraj počitka cimitero

podáti to hand; to give; to pass; to administer; (ponuditi) to offer, to reach; to extend

podáti roko to offer (ali to hold out) one's hand
podaj mi knjigo, prosim! reach me that book, will you?
podáti se (iti) to go (k to), arhaično to repair (to); (pristajati) to become, to suit, to fit
klobuk se ti lepo poda the hat suits you well
podáti se na potovanje to undertake a a journey, to set out on one's journey

podíti (-ím)

A) imperf.

1. cacciare, mandar via; inseguire, perseguitare:
psi podijo divjad i cani cacciano la selvaggina
poditi koga k zdravniku esortare uno ad andare dal medico

2. incitare, spronare

B) podíti se (-ím se) perf. refl. correre, scorazzare; mulinare, frullare:
pren. poditi se za ženskami correre dietro alle gonne
čudne misli so se mu podile po glavi strani pensieri gli mulinavano nel cervello

podnapis samostalnik
1. ponavadi v množini (pri filmu) ▸ felirat, filmfeliratJa, enkrat za spremembo mora tudi ameriško občinstvo brati podnapise. ▸ A változatosság kedvéért most az amerikai közönségnek kell filmfeliratokat olvasnia.

2. (komentar; naslov) ▸ képaláírás, feliratSopomenke: podnaslov

podnu predl. gl. podno: sjesti podnu postelje sesti pri postelji k nogam

podpihováti to instigate; (ogenj) to fan (a fire)

podpihováti upor to instigate a revolt
podpihováti k to incite to
podpihováti plamen (figurativno)
podpihováti strasti to fan the flames pl (ali flame)

podžíganje (-a) n incitamento, istigazione; fomento, rinfocolamento; fomite:
podžiganje (vzpodbujanje)
k zločinu istigazione a delinquere

podžiga|ti (-m) podžgati antreiben, anspornen (k zu); anfeuern; k čemu slabemu: aufputschen; sovraštvo, bes: schüren

Poenulus -ī, m (demin. k Poenus) Kartažanček, Mladi Punec, naslov Plavtove komedije: Pl.

pogodb|a [ó] ženski spol (-e …) pravo der Vertrag (pisna schriftlicher, in Schriftform, ustna mündlicher Vertrag, Verbalvertrag); mednarodna: der Vertrag, das Abkommen, der Pakt; -vertrag (avtorska Urhebervertrag, darilna Schenkungsvertrag, dedna Erbvertrag, delovna Dienstvertrag, Arbeitsvertrag, delovršna Werkvertrag, Werklieferungsvertrag, dobavna Liefervertrag, družbena Gesellschaftsvertrag, državna Staatsvertrag, ekskluzivna Exklusivvertrag, fiduciarna Treuhandvertrag, garancijska Garantievertrag, kolektivna Kollektivvertrag, Lohntarifvertrag, komisijska Kommissionsvertrag, konsenzualna Konsensualvertrag, kupna Kaufvertrag, ladjarska Befrachtungsvertrag, licenčna Lizenzvertrag, menjalna Tauschvertrag, mirovna Friedensvertrag, monetarna Münzvertrag, najemna Mietvertrag, na novo sklenjena Neuvertrag, navidezna Scheinvertrag, okvirna Rahmenvertrag, o angažmaju umetnika Verpflichtungsvertrag, o delu Arbeitsvertrag, o dosmrtni renti Leibrentenvertrag, o izročitvi storilcev kaznivih dejanj Auslieferungsvertrag, o izvrševanju del Werkleistungsvertrag, o leasingu Leasingvertrag, Pachtvertrag, o pozavarovanju Rückversicherungsvertrag, o skladiščenju Lagervertrag, o trgovskem zastopstvu Handelsvertretervertrag, o varstvu Schutzvertrag, o vzdrževanju Wartungsvertrag, o zakonski zvezi Ehevertrag, o zakupu lovske pravice Jagdpachtvertrag, pooblastilna Mandatsvertrag, posebna Sondervertrag, posojilna Darlehensvertrag, Kreditvertrag, posredniška Maklervertrag, predhodna Vorvertrag, prevozna Frachtvertrag, pridelovalna Anbauvertrag, procesnopravna [Prozeßvertrag] Prozessvertrag, realna Realvertrag, stara/že obstoječa Altvertrag, stranska Nebenvertrag, špedicijska Speditionsvertrag, tajna Geheimvertrag, tarifna Tarifvertrag, trgovska Handelsvertrag, učna Ausbildungsvertrag, Lehrvertrag, uvozna Einfuhrvertrag, Importvertrag, varčevalna Sparvertrag, vzorčna najemna Mustermietvertrag, začasna Übergangsvertrag, zakupna Pachtvertrag, založniška Verlagsvertrag, zastavna Pfandvertrag, zavarovalna Versicherungsvertrag)
čarterska pogodba pomorstvo die Charterpartie
mednarodne pogodbe: pogodba o nenapadanju der Nichtangriffspakt, das Gewaltverzichtsabkommen
pogodba o omejitvi jedrskega orožja der Atomwaffensperrvertrag
pogodba o pomoči der Beistandsvertrag
pogodba o pridruženem članstvu EU der Assoziationsvertrag
pogodba o prijateljstvu der Freundschaftsvertrag
pogodba o recipročnosti der Gegenseitigkeitsvertrag
Rapallska pogodba der Rapallovertrag
skrbniška pogodba das Treuhandabkommen
Versajska mirovna pogodba Versailler Vertrag
Pariške pogodbe množina Pariser Abkommen množina
sklenitev pogodbe der [Vertragsabschluß] Vertragsabschluss, [Geschäftsabschluß] Geschäftsabschluss, der [Abschluß] Abschluss, tarifne: [Tarifabschluß] Tarifabschluss
izpolnitev pogodbe die Vertragserfüllung
kršitev pogodbe der Vertragsbruch, die Vertragsverletzung, mirovne: Friedensbruch
odstop od pogodbe der Vertragsrücktritt
osnutek pogodbe der Vertragsentwurf
sprememba pogodbe die Vertragsänderung
tožba na razveljavitev pogodbe die Wandelungsklage
pristop k pogodbi der Vertragsbeitritt
zvestoba pogodbi die Vertragstreue
s pogodbo določiti: vertraglich
imeti pogodbo z unter Vertrag stehen (bei)
prelomiti/prekršiti pogodbo vertragsbrüchig werden
v skladu s pogodbo vertragsmäßig
v nasprotju s pogodbo vertragswidrig
skleniti pogodbo einen Vertrag schließen/abschließen/unterzeichnen
podoben pogodbi vertragsähnlich ➞ → kolektivna pogodba

pogreb [è] moški spol (-a …) die Bestattung, das Begräbnis, die Beerdigung, die Leichenbestattung
državni pogreb das Staatsbegräbnis
čas pogreba die Beerdigungszeit
dan pogreba der Beerdigungstag, Begräbnistag
stroški pogreba Bestattungskosten množina
prispevek k stroškom pogreba der Sterbekostenbeitrag

pogrèb (-éba) m

1. funerale, funerali; sepoltura; tumulazione, esequie:
pogreb bo na državne stroške i funerali si svolgeranno a spese dello stato
iti na (čigav) pogreb andare al funerale (di qcn.)
nesti koga k pogrebu portare al cimitero, seppellire qcn.
pren. držati se kot na pogrebu avere una faccia da funerale

2. pren. funerale, mortorio; pianto:
na zabavi je bilo kot na pogrebu la festa fu un funerale, un mortorio

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

point² [pɔ́int]

1. prehodni glagol
ostriti, šiliti (svinčnik itd.)
figurativno poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na)
matematika označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti

2. neprehodni glagol
kazati s prstom (at, to)
upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša)
medicina zoreti (gnoj)

to point one's finger at s.o. s prstom koga pokazati
to point (up)on (oči, misli) upreti v, na
to point to (pozornost) usmeriti k
to point out pokazati, opozoriti na kaj
to point up tehnično zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); ameriško podčrtati, poudariti

pointer¹ [pwɛ̃te] verbe transitif, militaire, optique naravnati, nameriti, usmeriti; kontrolirati (des ouvriers delavce, t. j. njihov prihod na delo in odhod z dela); označiti s točkami (pikami); punktirati; priostriti (kol); striči (les oreilles z ušesi); politique šteti (glasove); verbe intransitif (ptica) (vz)leteti kvišku; štrleti v nebo, moleti kvišku; (konj) vzpenjati se; (dan) napočiti; botanique kaliti; figuré pokazati se; militaire napraviti sunek (sur na, proti)

pointer un bœuf zaklati vola
pointer du doigt vers quelque chose pokazati s prstom proti čemu
ouvrier qui pointe delavec, ki je podvržen kontroli glede prihoda na delo in odhoda z dela
se pointer (familier) priti
il s'est pointé chez moi dès huit heures du matin prišel je k meni že ob osmih zjutraj