Franja

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

carptūra -ae, f (carpere) „utrgavanje“, (o čebeli) izsesavanje cvetov: Varr.

carta ženski spol pismo, pisanje; obvestilo, sporočilo; objava, razglas; odredba; patent; zemljevid; igralna karta

carta abierta javno pismo; kraljeva odredba
carta amorosa, carta de amor ljubezensko pismo
carta blanca polna oblast, pooblastilo; popolna svoboda
carta certificada priporočeno pismo
carta circular okrožnica
carta comercial trgovsko pismo
carta credencial poverilnica
carta de crédito kreditno pismo
carta devuelta nevročljivo (nedostavljivo) pismo
carta de emplazamiento (sodni) poziv
carta de favor priporočilno pismo
carta de felicitación pismene čestitke
carta (no) franqueada (ne)frankirano pismo
carta de gracias zahvalno pismo
carta marina pomorski zemljevid
carta misiva poslanica
carta monitoria pismeni opomin
carta muda nemi zemljevid
carta mural stenski zemljevid
carta de naturaleza izkaz o naturalizaciji
tomar carta de naturaleza naturalizirati se
carta orden pismen ukaz, naročilo
carta particular zasebno pismo
carta pastoral pastirsko pismo
carta de pésame sožalno pismo
carta petitoria prošnja
carta de porte tovorni list
carta privada zasebno pismo
carta de recomendación priporočilno pismo
carta tarjeta zalepka
carta urgente ekspresno pismo
carta con valores (declarados) denarno pismo
a carta cabal popolnoma
hombre (honrado) a carta cabal poštenjak
comer a la carta jesti po jedilnem listu
dar carta blanca komu proste roke pustiti
echar una carta al correo oddati pismo na pošti; opraviti svojo potrebo
jugar la última carta vreči zadnjo karto, izigrati zadnji adut
pecar por carta de más o de menos narediti preveč ali premalo dobrega
no saber a qué carta quedarse biti neodločen
no ver carta imeti slabe karte
carta canta dokumenti govore
cartas pl igralne karte
jugar a cartas vistas z odprtimi kartami igrati
no tener cartas (en) nobenega posla ne imeti (z)

cartel [kartɛl] masculin

1. commerce kartel, politique blok, zveza

cartel des gauches levičarski blok
cartel de production kartel (sporazum) o proizvodnji

2. stenska ura, okvir take ure

3. izzivanje (na dvoboj)

accepter un cartel sprejeti poziv na dvoboj

caso m

1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera

2. jezik sklon

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

castus 3, adv. -ē (gl. careō)

1. (nravstveno) čist, brezmadežen, nedolžen, pošten, dostojen: homo integer et castus Ci. ep., quis hoc adulescente castior? Ci., castissimum hominem ad peccandum impellere Ci., populus... et frugi castusque verecundusque coibat H., nulli fas casto sceleratum insistere limen V., animi integri castique Ci., castus moribus, integer pudore Mart., castra puraque mens Plin. iun., falsum crimen in purissimam castissimamque vitam conlatum Ci., c. fides Sil. neomajna, tempora Vop., dicens castiores esse debere ludos spectante censore Vop. da morajo igre potekati z večjo dostojnostjo, caste agere aetatem suam Pl., caste et integre vivere Ci., radix caste pureque collecta Plin., ubertim casteque adesse Macr. (o jedilih); čist česa z a(b): a culpa castae Pl., res familiaris casta a cruore civili Ci.

2. occ.
a) (do tujega imetja) čist, čistih, neomadeževanih rok, nesebičen, vzdržen: homo castus ac non cupidus Ci., castissimus homo atque integerrimus Ci., meus labor in privatorum periculis caste integreque versatus Ci.; z gen.: auri castus Varr. ap. Non. vzdržen do zlata.
b) (spolno) čist, nedolžen, sramežljiv, neoskrunjen, deviški, pošten, vzdržen (naspr. incestus, abscaenus, adulter): Lucr., Tib. idr., puella O., Cat., maritae O., Minerva, pueri H., matres V., iuvenis, coniunx Sen. tr., mulier Ph., mulieres castiores Ci., femina matronarum castissima Ci., Vestae castissimas sacerdotes defendi Ci., curator apium castus ab rebus venereis Col., caste se habere a servis aliorum C. Gracchus ap. Gell., caste tueri eloquentiam ut adultam virginem Ci., caste sancteque habere aliquam Cu., caste se gerere Lact.; adv. acc. neutr. sg.: castum sapere Prud.; enalaga: c. vestis Varr. ap. Non., cubile, lectulus Cat., iura tori O., vultūs O., signa O. znamenja čistosti, domus H., Cassii castissima domus Ci., castum corpus Sen. ph., Plin. iun., pectus Sen. tr., c. oscula Ph.
c) nabožen, pobožen, bogoljuben, svet: Aeneas H., casti maneant in religione nepotes V., ego, qui castam contionem... defendo Ci., ad divos adeunto caste Ci., haec omnia pure ac caste tribuere deorum numini Ci., caste placare deos O., castius sacra privata facere L., castissime colere deos Ci. ep., caste introire Suet. iz pobožnosti; (o rečeh) bogu (bogovom) posvečen, svet, nedotakljiv: res sacrae, religiosae castaeque Varr. ap. Non., poësis Varr. ap. Non. (ker je v božjem varstvu), haud satis castum donum deo Ci., taedae V., verbena H., parum casti luci H., laurus Tib., nemus T., tempora sacerdotum O., sacra Stat.; subst. castum -ī, n praznovanje (svetkovina) na čast kakemu božanstvu: Isidis et Cybeles Tert., Cereris Fest.
č) pren. o slogu čist, brez barbarizmov: Caius Caesar sermonis praeter alios suae aetatis castissimi Gell., caste pureque linguā Latinā uti Gell.

cāsus -ūs, m (cadere)

1. pad, padec, padanje, razpad, podor: huius (Epaminondae) casu aliquantum retardati sunt Boeotii N., concidit... at non tardatus casu... V., gravi casu concidere Ph., ad casum dari Acc. ap. Ci. prevrniti se, celsae graviore casu decidunt turres H., c. nivis L. padanje snega, sneženje, fulminum, vehiculi Plin., lapidum Plin. iun.; pren.: ex nostro casu hanc vitae viam pertimescere Ci. zaradi... političnega propada, multas vias adulescentiae lubricas ostendit (natura), quibus illa... ingredi sine casu aliquo ac prolapsione vix posset Ci. ne da bi (moralno) padla; occ. gram. (prevedeno iz stoiškega poimenovanja πτώσις) sklon: casuum series Varr., verba et casibus et temporibus et genere et numero conservare Ci., similium verborum conversa et inmutata casibus... notatio Ci., casum mutare Q. sklanjati, casus rectus Varr., Ci., Q., Gell. ali c. patricius Varr. ali c. nominationis Q. imenovalnik, nominativ, genitivus c. Q., Suet. ali c. interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genitiv (genetiv), c. dandi Varr., Nigidius ap. Gell. ali c. dativus Q. dajalnik, dativ, c. accusandi Varr. ali c. accusativus Q. tožilnik, akuzativ, c. vocandi Varr. ali c. vocativus Gell. zvalnik, vokativ, c. sextus Varr. ali c. Latinus Varr. fr. ali c. ablativus Q. ločilnik, ablativ, casus obliqui Varr., Sen. ph., Q. ali c. conversi Ci. odvisni skloni, non omne nomen casus sex recipit Sen. ph.

2. pren.
a) pad, propad, pogin, poguba, pogibel, konec: c. urbis Troianae V., civitatium Iust., sub casum hiemis V. pod konec zime; o osebah pogin = smrt (poseb. nasilna): Saturnini atque Gracchorum casūs C., c. Bomilcaris S., insontis amici (po drugih: Amyci) V., suus quemque casus absumit L.; C. Lucique casu non adeo fractus Suet., casum mariti quiritans Ap.; occ. propadanje, propad, onemoglost: c. rei publicae, civitatis S., quam gravis casus in servitium ex regno foret C., c. virium Cael.
b) slučaj, naključje, prigoda, primerljaj, pripetljaj, nastop: H. idr., c. infestus, calamitosus Ci. nesreča, ad hanc hominis bonitatem mirabiles accessere casus N., casus secundi et adversi N., c. durus, acerbus, iniquus V. nezgoda, casus varii V., L. razni pripetljaji, dobri in slabi dogodki, novi casus temporum Ci. novi dogodki, ki jih prinaša čas, quarum rerum casus erat extimescendus C. bilo se je bati, da nastopijo take zoprnosti, durae mortis casus V. nastop, aetas illa multo plures quam nostra casus mortis habet Ci. mnogo več možnosti, da nastopi smrt, casus gravissimi Cels. zelo nevarne bolezni; pogosto abl. casū slučajno, po naključju: H., O., Sen. ph., non consulto, sed casu Ci., sive casu sive consilio deorum C., tum casu apud Domitium cenabat Ci., nescio quo casu Ci., N. po ne vem kakem naključju, necessitate an casu Q.; prilika, priložnost z objektnim gen. (v sl.: na kaj, za kaj ali z infinitivom): c. navigandi C., praeclari facinoris L. za prelepo dejanje, casum victoriae invenire S., c. invadendae Armeniae T.; occ. vsakršen neugoden dogodek, nezgoda, nesreča: meum casum luctumque doluerunt Ci., in quo casu adflictus iacet Ci., sed si tantus amor casūs cognoscere nostros V., forte tulit casus, ut... L. nesreča je hotela, da..., loci casūs O., multi fortuitis casibus interciderunt T.

Opomba: Kontr. dat. sg. cāsū: C., N.

catēgoria -ae, f (gr. κατηγορία)

1. sramotilni govor, sramotilna obdolžitev: Macr., Hier.

2. log. lastnost, predikament kake reči, poseb. categoriae (lat. praedicamenta) splošna določila o bitju in mišljenju, kategorije: Sid., Isid. Od tod adj. catēgoricus 3 (κατηγορικός) predikamenten, kategorijski: Eccl.

caterva -ae, f (prim. umbr. kateramu = lat. *catervamini = congregamini)

1. vsaka množica ljudi, ki tvori celoto, četa, tolpa, truma, spremstvo: H., Tib. idr., magna caterva togatorum Ci., amicorum catervae Ci., catervae testium Ci., comitum catervae Lucr., catervae patriciorum iuvenum L., subvehitur magnā matrum regina catervā V., regina ad templum... incessit, magnā iuvenum stipante catervā V., matrum nuruumque c. O., Catilina... omnium flagitiorum... circum se tamquam stipatorum catervas habebat S.

2. occ.
a) četa, krdelo vojakov, poseb. barbarov ali najemnikov: Tib., Sen. tr. idr., catervae conducticiae N., fulgentes aere catervae V., Lyciae c. H., equitum turmae peditumque catervae H., quattuor legiones et tumultuariae catervae Germanorum T., catervis et cuneis concurrebant T. z razpotegnjenim (bojnim) čelom.
b) družba (gledaliških) igralcev = grex: Pl., cum ageretur togata, caterva tota... contionata est Ci.; c. gladiatoria Caecil. fr. družba gladiatorjev.
c) zbor v drami, kor: Ci. (De orat. III, 196).

3. (o živalih) krdelo, jata, o ptičih tudi vršelo: pecudum Lucr., avium V., anguinea Tib., canum Ap.

4. pren. (o abstr.): verborum caterva Gell. prazno mnogorečje.

Catius² 3 Kacij(ev), ime rim. rodu, poseb.

1. M. Catius Insuber Mark Kacij Insubrec, epikurejec, umrl l. 45: Ci. ep., Q. Od tod adj. Catiānus 3 Kacijev: spectra Ci. ep.

2. neki drug Kacij (najbrž Catius Miltiades, ki je menda pisal „de opere pistorio“) v Horacijevi 4. satiri II. knjige na široko razpravlja o kuharski umetnosti.

catlītiō -ōnis, f (kontr. iz catulītiō: catulīre) pojavost, pojavica; le pren. o prebujajoči se rodnosti narave: Plin.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

catuliō -īre (catulus) goniti se: Varr. (o psici).

catulus -ī, m (prim. umbr. catel = lat. catulus; cattus, catta)

1. živalski mladič, skòt, pl. (o kačah) zalega: Luc. ap. Non., suis Pl. prasè, leaenae H. ali leonis H., Ambr. levček, ovis Col.; v pl.: ferai (= ferae) catuli Lucr., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., dum... catulos ferae celent inultae H., c. cervae H. jelenčki, srnice, c. ursae O. medvedki, c. (luporum) V. volčiči, c. leonini Val. Max., vulpis Plin. ali vulpini c. Ph. lisičke, c. tigris, simiae, mustelae, lacertae, serpentis Plin.

2. ščenè, mlad pes, psiček: Varr., Col., Plin., Lamp., Chrysippus, qui... omnia in perfectis et maturis docet esse meliora, ut in equo quam in eculeo, in cane quam in catulo Ci., sic canibus catulos similīs, sic matribus haedos noram V., venaticus,... militat in silvis catulus H.; preg.: aliter catuli longe olent, aliter sues Pl. — Kot nom. propr. Catulus -ī, m Kátul, „Psiček“, „Pesek“, priimek Lutacijevega rodu (gl. Lutātius).

3. pren. psiček, nekakšna spona: Luc. ap. Non.

caulis, vulg. cōlis (cōlēs), -is, m (prim. lat. cavus, gr. καυλός steblo)

1. steblo, storž kake rastl.: Varr., Col., brassica latis foliis caule magno Ca., dictamnum... carpit ab Ida, puberibus caulem foliis... comantem V., c. fabarum Plin.; pri trti vitica, ovijalka: Plin.

2. poseb. pri zelju kocen in met. zelje, kapus: Varr., Col., Plin., (vites) etiam a caulibus... refugere dicuntur Ci., qui teneros caules alieni fregerit horti H., caule suburbano... dulcior H.

3. pren. o steblastih rečeh
a) moško spolovilo: Luc. ap. Non., Cels. (z obl. coles ali colis), Serv.
b) peresni tul: pinnarum caules omnium cavi Plin.
c) steblo volovskega repa: Plin.
č) ostna cevka kobilic: Plin.

causa (caussa, prim. Q. I, 7, 20 ), -ae, f

I. ozir, pogled, poštev, vidik: pietatem vicit publica causa O. oziranje na državo; pogosto s kavzalnim stavkom: ob eam causam, quia speciem habet admirabilem, Thaumante dicitur Iris esse nata Ci. z ozirom na to, da...; adv. abl. causā z ozirom na, glede na kaj, koga, v prid komu, čemu, zaradi koga, česa

1. z gen. (ki se mu causā zapostavlja): fili causā Pl., auxilii causā C., exempli causā Ci. na primer, eius causa omnia velle Ci. z ozirom nanj; redkeje pred gen.: causā virginis Ter., ea facimus causā amicorum Ci., causā ludorum L.

2. s svojilnimi zaimki (v abl.): vestrā causā hoc magis volebam quam meā Ci. bolj zaradi vas... kakor zaradi sebe, deus omnia nostrā causā fecit Ci., alienā potius causā quam suā Q.; zaimek se zapostavlja iz metrične potrebe: causā meā H.

3. redkeje z gen. osebnega zaimka: quam multa, quae nostri causā numquam faceremus Ci., sui causā Ci., sui muniendi causā C.

II. met.

1. kar je krivo česa, vzrok, razlog za kaj: c. parva Ter., magna Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci.; z objektnim gen.: in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., eius rei causa quae esset,... quaesiit C., causa mittendi fuit, quod iter patefieri volebat C., causam in eum transferre N. krivdo nanj zvaliti, leti miserrimi dicar causa tui O. Pogosto s praep.: ob eam causam ali eā de causa Ci. idr. zaradi tega, quā de causa ali quam ob causam Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in zato, ex alia causa Cels., multis ex causis Q., propter eam, quam dixi, causam Ci.; pesn. z inf.: quae causa fuit consurgere in arma? V., cura coniugis ereptae causa perire fuit Tib.; tudi z ad: satis vehemens causa ad obiurgandum Ter.; v prozi s konsekutivnim stavkom: huius epistulae ea causa est, ut abs te impetrarem... Ci. ep., non satis causae est, ut ea memoriae prodantur C.; zanikano: quid est causae, quin amicos nostros Stoicos dimittamus? Ci.; s finalnim stavkom (za verba impediendi): ob eam causam, ne tu ex reis eximerere Ci., quibus morbus causa erat, quominus militarent L.; tudi: propter hanc causam, quod... Ci. Reklo: in causa esse vzrok biti, kriv biti: in causa haec sunt Ci. ep., vim morbi in causa esse, quo serius perficeretur L., humana calamitas in causa est Plin., esse alicui in causa, ut... Q., in causa (est) amor primum, deinde quod... Plin. iun.

2. vzrok, gibalo, povod: alicui causae esse L. biti povod; z objektnim gen.: necdum causae irarum exciderant animo V., quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., plaga non dedit causas valentes ad letum O., iurgii causam intulit Ph. je sprožil prepir; rei causam dare Ci., C. čemu povod dati, nos causa belli sumus L.; redkeje s subjektnim gen.: causam fassus amoris O. ki je priznal ljubezen kot nagib, seu dolor hoc fecit seu sparsi causa veneni O. učinek strupa.

3. occ.
a) pravičen razlog, pravi vzrok, pravična stvar: cum causa accedere ad accusandum Ci., res causam solum non habet, ceteris rebus abundat Ci., armis inferiores, non causā Ci., non sine causa H.
b) opravičljiv razlog, opravičilo, ugovor: nec erit iustior non veniendi morbi causa quam mortis Ci. opravičilo z boleznijo... s smrtjo, causam accipio Ci. dam veljati, causae nihil dicimus, quin tibi vadimonium promiserit Ci. nič ne ugovarjam.
c) navidezen razlog, pretveza, izgovor: causam invenire Ter., causas fingere Ci., O., causas innecti morandi V., Themistocles dedit operam, ut tempus duceret, causam interponens se collegas exspectare N. pod pretvezo, da pričakuje, c. probabilis Cu., per causam renovati ab Aequis belli educi legiones iussere L. pod pretvezo, da..., per causam supplementi equitatusque cogendi C., alius aliā causā illatā C. ta s tem, drug z drugim izgovorom.
č) medic. vzrok bolezni: in affecto corpore quamvis levis causa magis quam in valido gravior sentitur L., causae externae L., tenuisissimae causae Sen. ph., tantum causam metuere Cels., afferre valetudinis causas Q.; od tod v pozni lat. = bolezen: Cael., P. Veg.

III.

1. predmet v pravnem življenju, pravni posel, pravni primer, pravna stvar, predmet spora, pravda: his de causis (iz teh razlogov) ego huic causae patronus exstiti Ci. sem se zavzel za to pravno stvar, causae publicae et privatae Ci. civilnopravni in kazenskopravni primeri, c. forenses Ci., c. capitis Ci. pravda na življenje in smrt, c. parvula Ci. malenkostna pravda, causa prior O. prvi del pravde (preiskava), c. maiestatis T. Rekla: causam dicere Ci., C., L. „pravno vprašanje razlagati“, t. j. (o tožencu) zagovarjati se, (o njegovem odvetniku) zagovarjati, braniti, prim. causam defendere, (per)orare Ci. braniti, potegovati se za..., causam cognoscere Ci., C. preisk(ov)ati, causā cognitā Ci. po preiskavi, indictā causā Ci. ne da bi kdo zagovarjal, brez pravde, causam agere Ci. pravdati se, causā desistere Ci. odstopiti od tožbe, umakniti tožbo, causam tenere, obtinere, sustinere Ci. pravdo dobiti, causam perdere Ci. pravdo izgubiti, causā cadere Ci., Icti. zavrnjen biti (zaradi napake v obliki).

2. pren. (zunaj pravnega življenja)
a) sporna točka, predmet, podmena (hipoteza), nerešena stvar, vprašanje: quod ὑπόϑεσιν Graeci, nos causam dicimus Ci., posco causam disserendi Ci., Pompeius et de re (o stvari) et de causa (o spornem vprašanju) iudicavit Ci.
b) stvar, ki jo kdo zagovarja ali podpira, korist, prid, (stranka): una factio populi causam agebat (je zastopala korist ljudstva), altera optimatum N., ne condemnare illam causam, quam secutus esset, videretur Ci., ad causam publicam accedere Ci. državno korist zastopati, in causam plebis inclinatus L., causam foederis egit L. je govoril za zavezo, mandatam iuvit facundia causam O. naročilo; omnis familiae causa consistit tibi Fl. skrb za družino.

3. met.
a) stvar, zadeva, opravilo, posel, naloga: qui super tali causa eodem missi erant N., ei senatus publice causam dedit, ut mihi gratias ageret Ci. mu je uradno naročil, consurgunt ii, qui et causam et hominem probant C.
b) odnos, položaj, stanje: omnium Germanorum unam esse causam C., in eādem causā erant Usipetes et Tencteri C., in meliore causa erat Regulus Ci.
c) medsebojni odnosi, razmerje, poseb. prijateljstvo: (explicabo), quae mihi sit ratio et causa cum Caesare Ci., quîcum tibi causae et necessitudines veteres intercedebant Ci., si mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis non intercederet Ci. ko ne bi bil v tako tesni zvezi s Sikuli, principes Nerviorum causam amicitiae cum Cicerone habebant C. so bili v prijateljskem odnosu s Ciceronom.

cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

à cause de, pour cause de zaradi
à cause que (vieilli) ker
état masculin de cause dejansko stanje
en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
en tout état de cause na vsak način, vsekakor
et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
(à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
la bonne cause dobra, pravična stvar
cause célèbre senzacionalen proces
cause de divorce razlog za razvezo
cause embrouillée zapletena, težavna stvar
cause finale cilj
cause de pourvoi razlog za pritožbo
avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
donner gain de cause, cause gagnée prav dati
être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
(familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
mettre en cause pritegniti v proces
mettre hors de cause izključiti
obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem

causer [koze] verbe transitif

1. povzročiti, biti vzrok; figuré dajati, nuditi

2. kramljati, pogovarjati se, pomenkovati se; konferirati; familier

causer à quelqu'un govoriti s kom
la musique me cause de grandes joies glasba mi daje veliko veselja
causer de la pluie et du beau temps govoriti o brezpomembnih, nevažnih stvareh
causer politique govoriti o politiki
(c'est) assez causé dovolj (je) govorjenja!
trouver à qui causer (familier) naleteti na pravega, na odločno, energično osebo
causer (sur quelqu'un) opravljati (koga), jezike brusiti (o kom)