Franja

phrase² [fréiz] prehodni glagol
izraziti, izreči; imenovati, opisati

as he phrased it kot je on to imenoval

phraseur, euse [frazœr, öz] masculin, féminin frazêr, -rka

il est un peu phraseur on rad malo frazari

piano¹ [piǽnou] samostalnik (množina pianos)
glasba klavir

at the piano pri klavirju
on the piano na klavirju
cottage piano kratek klavir
grand piano koncertni klavir
upright piano pianino
piano accordion klavirska harmonika
piano recital klavirski solo koncert

piece² [pi:s] prehodni glagol
sestaviti, povezati, zakrpati

to piece on dodati; pristajati, odgovarjati
to piece out podaljšati, razširiti; figurativno povečati, dopolniti
to piece up zakrpati, sestaviti po kosih; figurativno urediti, izgladiti
to piece together sestaviti, zložiti

piedestál pedestal

postaviti na piedestál to place on a pedestal, to pedestal

pige [piž] féminin, technique mera; populaire leto; honorar (novinarju) od vrste; typographie penzum za stavca; populaire ura

faire la pige à quelqu'un prekositi koga, napraviti bolje kot on
travailler, être payé à la pige delati, biti plačan od vrste (časnikar)

píka (ločilo) full stop, stop, ZDA period; (na črki) dot; point

decimalna píka decimal point, point (2.5 = two point five)
prodajati na píke (točke) to sell on points
imeti koga na píki (figurativno) to bear (ali to owe) someone a grudge, to bear someone ill will, to have a grudge against someone, (pogovorno) to have a down on someone
vzeti koga na píko to seek out someone, ZDA žargon to put someone on the spot
tebe ima na píki he's gunning for you, he's got it in for you

pikírati

1. aeronavtika to dive

pikírati naravnost na cilj to dive straight at (ali on) an objective

2. (zbosti ipd.) to pique (koga someone), botanika to prick out

pile⁴ [páil]

1. prehodni glagol
kopičiti, nakopičiti, grmaditi, nagrmaditi, skladati (tudi up)
naložiti, natrpati (on na)
prenatrpati
pogovorno gnati do skrajnosti, pretirati

2. neprehodni glagol (zlasti z up)
nakopičiti se, natlačiti se
pogovorno zdrenjati se (into v, out of iz)
ameriško, pogovorno plezati, plaziti se

to pile up arms zložiti puške v piramido
pogovorno to pile it on pretiravati
to pile in stlačiti se v tesen prostor
to pile on (ali up) the agony s pretiravanjem povečati bolečino
to pile up nasesti (ladja), razbiti avion, doživeti letalsko nesrečo

píliti pílīm ekspr., samo v 1. os. edn., biti ravnodušen do koga, česa: Šta predstojnik? - Pilim ja tebi i njemu ravnodušen sem do tebe in njega, vulg. dol mi visiš ti in on

piloter [-lɔte] verbe transitif

1. krmariti, pilotirati; šofirati; familier voditi, biti za vodnika

2. zabijati pilote (kole)

piloter un avion, une voiture de course pilotirati letalo, šofirati dirkalni avto
il sait piloter on zna pilotirati (letalo)

pin¹ [pin]
bucika, igla, zaponka
tehnično količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini
figurativno malenkost, mrvica; kuhinjski valjar
množina, pogovorno noge
šport kegelj

to be weak on one's pins imeti šibke noge
not to care a pin ne jemati v mar, ne upoštevati
there's no pin to choose between them nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcu
to knock s.o. off his pins podreti koga na tla
in a merry pin vesel, razpoložen
on a merry pin okajen, opit
you might have heard a pin fall lahko bi bil slišal iglo pasti na tla
as neat as a new pin kakor iz škatlice
pins and needles mravljinci
on pins and needles kakor na trnih
pogovorno on one's pins na nogah, čil in zdrav
clothes-pin kljukica za perilo
drawing-pin risalni žebljiček
hair-pin lasna igla
nine pin kegelj
rolling pin kuhinjski valjar
safety-pin varnostna zaponka
tie-pin kravatna igla

pin² [pin]

1. prehodni glagol
pripeti (to, on na)
zapeti, speti (up)
pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati (against ob, to na)
pritisniti koga ob zid (down)
obvezati koga k čemu (down to)
vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down)
natančno določiti, definirati (down)
tehnično zakliniti, pričvrstiti (down)

2. neprehodni glagol
biti pričvrščen; prilepiti se

to pin the blame on s.o. pripisati komu krivdo
to pin one's hopes on graditi na čem, verovati v kaj
to pin one's faith on neomajno komu zaupati
to pin back s.o.'s ears nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagati
to pin o.s. to s.o. prilepiti se komu, živeti na njegov račun

pinch¹ [pinč] samostalnik
uščip, ščipanje, stiskanje, pritisk; ščepec
figurativno stiska, muka, sila
sleng odvzem prostosti, aretacija
sleng tatvina

to give s.o. a pinch uščipniti koga
sleng a pinch of trohica česa
at (ali on, in) a pinch v sili
if it comes to the pinch če bo nujno
there's the pinch v tem grmu tiči zajec
the pinch of hunger huda lakota

pinch² [pinč]

1. prehodni glagol
ščipati, uščipniti; stisniti, stiskati
figurativno utesniti, tlačiti, omejiti
figurativno ščipati (mraz), osmoditi (slana), mučiti (žeja, lakota); iztisniti denar od koga
sleng ukrasti
sleng zapreti, aretirati
britanska angleščina priganjati konja

2. neprehodni glagol
tiščati (čevelj, dolg itd.)
figurativno biti v stiski, mučiti, boleti; skopariti
sleng krasti

to pinch off odščipniti (vršičke)
to be pinched for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to be pinched biti v stiski, biti na tesnem (for, in, of)
pinched circumstances omejene razmere
to be pinched with cold biti premražen, pomodreti od mraza
to be pinched with hunger biti izstradan
to be pinched with poverty biti zelo siromašen
a pinched face shiran obraz
to pinch and scrape komaj izhajati, stiskati, trpeti pomanjkanje, ničesar si ne privoščiti
to pinch s.o. in (on, for) držati koga na kratko
that is where the shoe pinches tam čevelj žuli

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

pink² [piŋk] samostalnik
rožnata barva
botanika vrtni nagelj
figurativno višek, vrhunec, vrh
britanska angleščina rdeča suknja lovcev na lisice, lovec na lisice
britanska angleščina mlad losos
ameriško, politika, sleng radikal, levičar

the pink of fashion najnovejša moda
the pink of perfection višek popolnosti
sleng in the pink (of health) pri najboljšem zdravju
he is the pink of politeness on je poosebljena vljudnost

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

pintanada ženski spol

es un pintanada on je ničla

pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se

pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti