Franja

mikroskop na magnetno silo stalna zveza
(vrsta mikroskopa) ▸ mágneses mikroszkóp

milanska salama stalna zveza
(vrsta salame) ▸ milánói szalámi

mīlax (smīlax) -acis, f (gr. μῖλαξ, σμῖλαξ) bot.

1. bodeči slak, rogovilček, sarsaparilja, opónec (Smilax aspera Linn.): Plin.; pooseb. Smīlax -acis, f Smílaks (Smílaka), v bodeči slak spremenjena deklica: O.

2. tisa: Plin.

3. (s)mílaks ((s)mílaka), vrsta hrasta, verjetno adráš, črníka: Plin.

mineralno gnojilo stalna zveza
kmetijstvo (vrsta gnojila) ▸ ásványi műtrágya

mini avtobus stalna zveza
(vrsta avtobusa) ▸ minibusz

mini odbojka stalna zveza
šport (vrsta odbojke) ▸ miniröplabda

minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. -ē (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.

minyanthes -is, n (gr. μινυανϑές) „malo časa cvetoča detelja“, neka velikolistna vrsta detelje: Plin.

mionski nevtrino stalna zveza
fizika (vrsta osnovnega delca) ▸ müonneutrínó

mišica zapiralka stalna zveza
anatomija (vrsta mišice) ▸ záróizomNa dnu sečnega mehurja je krožna mišica zapiralka, ki preprečuje izhajanje seča iz sečnega mehurja. ▸ A hólyag alján található a körkörös záróizom, amely megakadályozza, hogy a vizelet távozzon a hólyagból.Zgaga nastane, če se mišica zapiralka med želodcem in požiralnikom nepopolno zapira. ▸ A reflux akkor jelentkezik, amikor a gyomor és a nyelőcső közötti záróizom nem záródik tökéletesen.

mithrāx -ācis, m mítraks = perzijski kragulj, vrsta opala: Plin.; enako mithridāx -ācis, m mítridaks: Isid.

mizasta gora stalna zveza
geografija (vrsta gore) ▸ táblahegy

mladi sir stalna zveza
(vrsta sira) ▸ friss sajt

mlečna čokolada stalna zveza
(vrsta čokolade) ▸ tejcsokoládé

mlečna juha stalna zveza
kulinarika (vrsta juhe) ▸ tejleves

množinski samostalnik stalna zveza
jezikoslovje (vrsta samostalnika) ▸ többes számú főnév

moccasin [mɔ́kəsin] samostalnik
mokasin, kožni čevelj
zoologija strupena ameriška kača

botanika moccasin Hower vrsta ameriške orhideje

modalni glagol stalna zveza
jezikoslovje (vrsta glagola) ▸ módbeli segédigék

modelni mizar stalna zveza
(vrsta mizarja) ▸ modellasztalos

moderni džez stalna zveza
1. (glasbena zvrst) ▸ modern dzsessz
Sopomenke: sodobni jazz, sodobni džez

2. (vrsta plesa) ▸ modern dzsessz
Sopomenke: sodobni jazz, sodobni džez