Franja

Murgantia -ae, f Murgáncija

1. mesto v Samniju: L.

2. mesto na Siciliji, severovzhodno od Sirakuz, imenovano tudi Murgentia (Morgantia, Morgentia) Murgéncija (Morgáncija, Morgéncija): L., Sil. — Od tod adj. Murgentīnus 3 murgéncijski, murgáncijski: vinum Ca., ager Ci., vitis Col.; subst. Murgentīnī -ōrum, m Murgentíni, preb. (sicilskega) mesta Murgencije: Ci., Plin.

Mursa ali Mursia -ae, f Múrza, Múrzija, mesto v Panoniji ob Dravi (zdaj Osijek): Aur., Eutr. — Od tod adj.

1. Murs(i)ēnsis -e múrzijski, pri Múrzi(ji): episcopus Hier., proelium Amm.

2. Mursīnus 3 múrzijski, pri Múrzi(ji): labes (poraz) Aur.

muscārius 3 (musca) mušji: arancus Pl. mušji pajek, pajek muholovec, clavis Vitr. širokoglav žebelj; subst. muscārium -iī, n

1. nekak muhalnik, muholovec, ki je hkrati nadomeščal našo krtačo za obleko; za to so uporabljali pavove, volovje in konjske repe: Petr., Mart., od tod muscarium = konjski rep: Veg.

2. metaf. kobúl: Plin.

Mūsōnius -iī, m Muzónij, s celim imenom C. Musonius Rufus Gaj Muzonij Ruf, roj. v Volzinijih v Etruriji, stoik, slovel za časa Nerona, Vespazijana in Tita, Epiktetov učitelj: T., Plin. iun., Gell., Amm. — Od tod adj. Mūsōnīanus 3 Muzónijev: Amm.

musteus 3 (mustum) mošten, od tod

1. moštnat, sladek kot mošt: mala Ca., Plin., fructus Col.

2. mlad, nov, svež: caseus, piper Plin., liber Plin. iun., virgo, si mustea est Naev.

mustus 3 mlad, nov: agna Ca. še mokro, pravkar rojeno jagnje, vinum Ca. novo vino, mošt; od tod subst. mustum -ī, n

1. (sc. vinum) novo vino, mošt, „mladina“: si opus erit, defrutum indito in mustum de musto lixivo coctum Ca., somniculosum m. Lab., in dolio mustum fervere Fr., dulcis musti amor V., novum m. Plin. iun.; pl. razne vrste mošta Plin., pogosto (poseb. pesn.) = mošt: O., Tib., Plin., Q. idr.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. še ne dovrel;

2. meton. trgatev: ter centum musta videre O. tristo trgatev = tristo jeseni; metaf. o olju: ars vel maior olei musta temperandi Plin. umetnost priprave dobrega (novega) olja.

Mutina -ae, f Mútina, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, od l. 185 rimska vojaška naselbina, pri kateri sta se l. 43 spopadla Antonij in Oktavijan (zdaj Modena): Ci., L., Mel. — Od tod adj. Mutinēnsis -e mútinski, pri Mútini: proelium Ci. ep. = arma O.

mūtitō -āre (frequ. k mūtāre) zamenjevati, izmenično prirejati; od tod (sc. convivia) izmenično prirejati zabavne večere, izmenoma gostiti ali gostovati: cum novissime mutitaret, quantum sumptifecerit Varr., principes civitatis, qui ludis Megalensibus antiquo ritu mutitarent Gell., postea quaestio istaec fuit, quam ob causam patricii Megalensibus mutitare soliti sint, plebes Cerealibus Gell.

mūtōnium (muttōnium) -iī, n ali muttōnius -iī, m (mūtō, muttō) moški spolni ud, moško spolovilo: Luc. fr. — Od tod adj. mūtōniātus 3 z močnim spolnim udom, z močnim spolovilom: Mart.

Mutusca -ae, f (tudi Trebula Mutusca in samo Trebula) Mutúska, mesto na Sabinskem: V. — Od tod adj. Mutūscus 3 mutúški: Plin.

Mutycē -ēs, f (Μούτουκα) Mútika (Mutúka) mesto na jugovzhodu Sicilije (zdaj Modica): Sil. — Od tod adj. Mutycēnsis e mútiški: ager Ci.; subst. Mutycēnsēs -ium, m Mutičáni, preb. Mutike: Plin.

Mycalē -ēs, f (Μυκάλη) Míkala, jonsko predgorje nasproti Samosa, znano po zmagi Grkov nad Perzijci l. 479: O., Iust. — Od tod adj. Mycalaeus 3: Cl. in Mycalēnsis -e: Val. Max. míkalski.

Mycalēssos (Mycalēsos) -ī, m (Μυκαλησσός) Mikalés, gora in mesto v Bojotiji: Plin., Stat. — Od tod adj. Mycalēssius (Mycalēsius) 3 (Μυκαλήσσιος) mikaléški: Stat.

Mycēnae -ārum, f: V., H., O., Mel.; redkeje Mycēna -ae, f: V. in Mycēnē -ēs, f: Sil. (Μυκῆναι, Μυκήνη) Mikéne, Mikéna, staro mesto v Argolidi, prestolnica Atridov. — Od tod adj. Mycēnaeus 3 (Μυκηναῖος) mikénski: dux O. ali ductor V. Agamemnon, manus O. Agamemnonova (= Argivci pred Trojo), rates Pr. grško ladjevje pred Trojo pod vrhovnim poveljstvom Agamemnona; subst. Mycēnēnsēs -ium, m Mikénci, preb. Miken: Poeta ap. Ci.; Mycēnis -idis, acc. -ida, f (Μυκηνίς) Mikénka = Ifigenija, Agamemnonova hči: O., Iuv.

Myconos in Myconus -ī, f (Μύκονος) Míkon(os), kikladski otok severovzhodno od Delosa: V., O., Mel. — Od tod adj. Myconius 3 (Μυκόνιος) míkonski, z Míkon(os)a: hospes Ter., vinum Plin.; subst. Myconii -ōrum, m Mikónijci, preb. otoka Mikon(os): Luc. fr., Plin.

Mygdonēs -um, m (Μυγδόνες) Migdónijci, traško, po starodavnem frigijskem kralju Migdonu (Μύγδων) imenovano pleme, ki se je preselilo v Frigijo, Bitinijo in Mezopotamijo: Plin. — Od tod adj. Mygdonis -idis, f (Μυγδονίς) migdónijska = lídijska: nurūs O.; Mygdonius 3 (Μυγδόνιος) migdónijski, tráški, tračánski: Melas Q., pesn. tudi = frígijski: humus, marmor O., opes H., mater Vulg., Fl. frigijska mati bogov Kibela, senex Sil. Titon (Tithōnus Τυϑωνός), sin frigijskega kralja Laomedonta, Avrorin soprog; subst. Mygdonia -ae, f (Μυγδονία) Migdónija, pokrajina

1. v Makedoniji: Plin.

2. v Frigiji: Plin.

3. v Mezopotamiji: Plin.

4. staro ime pokrajine Bitinije: Amm.

Mȳlae -ārum, f (Μυλαί) Míle, vzhodno od Peloriade na rtu stoječe zankelsko (mesansko) gradišče, blizu katerega sta potekali dve morski bitki: l. 260 je konzul Duilij Rimljanom priboril prvo zmago na morju nad Kartažani, l. 36 pa je Oktavijanov poveljnik Agripa premagal Seksta Pompeja (zdaj Melazzo): Plin., Vell., Suet. — Soobl. Mȳlē -ēs, f Míla: Sil. — Od tod adj. Mȳlasēnus 3 mílski, pri Mílah: Aus.

Mylasa -ōrum, n (Μύλασα) Mílaza (Mílaze), prastaro, največje in najlepše mesto v notranji Kariji (zdaj Melassa ali Melasso): Plin. — Od tod adj. Mylaseus 3 miláški: cannabis Plin.; Mylasius 3 miláški: ecdici Ci.; subst. Mylasēnī -ōrum, m ali Mylasēnses -ium, m Milažáni, preb. Milaze (Milaz): L. (soobl. Mylattēnses -ium, m Milažáni: Gell.); Mylaseus -eī, m (Μυλασεύς) Milažán, v pl. Mylasīs (= Μυλασεῖς): Ci. ep.

Myndos: Mel. in Myndus: Ci., L. -ī, f (Μύνδος) Míndos, mesto v Kariji s pristaniščem severozahodno od Halikarnasa, dorska naselbina (kasneje Mendes ali Mendesche, danes vas Gümuşlük). — Od tod prebivalci Myndiī -ōrum, m (Μύνδιοι) Míndijci, Mindošáni, preb. Mindosa: L.

Myrīna -ae, f (Μυρίνα) Mirína

I. utrjeno eolsko pristaniško mesto v Miziji nasproti Lezbosa: Ci. ep., L., T.; Vell. Od tod Myrīnus 3 mirínski Mart. —

II. mesto na Lemnosu: Plin. —

III. mesto na Kreti: Plin.