Franja

validus 3, adv. validē, sinkop. valdē (gl. to besedo) (valēre)

I.

1. močen (močan), krepek (krepak), silen, čvrst, jak (naspr. invalidus, imbecillus, infirmus, debilis, tener ipd.): Enn. ap. Non., Ca., Col., Cels., Corn., Lucr. idr., homines Pl., tauri, lacerti, carina O., navis, hastilia, bipennis, ictus, vires V., robur pectoris O., valide tonuit Pl., validius clamare, flagitare, sese inflare Ph., validissime diligere aliquem Plin. iun.; z acc.: Lamp. idr., equus ad vecturam validus Ap.; z inf.: pondus sustinere valida abies Plin.

2. kot voj. t.t. močen (močan), utrjen, trden: statio L., valida urbs et potens Ci., pons T., munitiones validiores L., validissima munimenta L.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven, silen, veljaven, polnomočen, tehten: Plin. iun., idr., quantus et quam validus est Pl., civitas L., hostis O., hostis validior L., senatus consultum … infirmum aut validum T. še v moči, še polnomočen, še veljaven, validissimus auctor T., validae sententiae Q., validissimum (sc. dicendi) genus Q.; z abl.: ducibus validiorem rem Romanam esse quam exercitu L., ingenium sapientia validum S., (sc. homo) aetate et viribus validior L. starejši in močnejši, corpore, opibus, ingenio validus T. močan, bogat in pameten; z gen: Ambr. idr., valida colonia virium et opum T., Cassius validus orandi T. vpliven, spreten govornik, aevi validior Aur. starejši; z loc.: animi validus T. močnega duha, pogumen, srčen; z dat.: ludibrium illud vix feminis puerisve morandis satis validum L., Tiberius spernendis rumoribus validus T. zelo prepirljiv proti (do) … ; z ad: ad Caesaris amicitiam validus T.; z adversus: adversus consentientes nec regem quemquam satis validum nec tyrannum fore L.; z in z abl. (v čem, pri čem): fama, quae in novis coeptis validissima est T. zelo veliko pripomore k uspehu; toda: validus (validior) in animo alicuius T. mnogo (več) veljati, vpliven (vplivnejši) biti pri kom; valide v krepko pritrjujočem odgovoru = da, da!, seveda!, kajpada!, se razume: Pl.
b) močen (močan), krepek (krepak) = močno (izdatno) učinkujoč, učinkovit, pomagajoč, (učinkovito) delujoč, tečen, izdaten, redilen, hranilen (naspr. infirmus, imbecillus): Macr. idr., venenum T., medicamen, suci O., cibus, medicamenta, remedia Cels., Thebis Aegyptiis repertae (sc. achatae) carent rubentibus venis et albis, hae quoque contra scorpiones validae Plin.
c) (o svetu, zemlji) tolst, masten in težek (težak): loca Ca., solum Plin.
d) (o dejanjih in stanju) močen (močan) = krepek (krepak), silen, hud: fricatio, horror Cels. —

II. zdrav, čvrst, čil, svež (naspr. aeger, morbidus): Ter., Sen. ph., Plin. idr., si, ut spero, te validum videro Ci. ep., necdum ex morbo satis validus L., mente minus validus quam corpore H., frui paratis et valido mihi, Latoë, dones H., homo animo parum valido S., me cogunt, ut validus (pri zdravi pameti) insaniam Pl.; pren.: quid validum, quid aegrum fuerit T.

vali|ti se (-m se)

1. snežni plaz: sich wälzen

2. voda/vode, lava: strömen, vode: sich wälzen

3. množica: strömen, sich wälzen (naprej sich fortwälzen, sem herbeiströmen, komu/čemu naproti entgegenströmen, proti izhodom auf die Ausgänge zuströmen, den Ausgängen zuströmen)

4. (kotaliti se) rollen, sich wälzen

valobran samostalnik
(nasip proti valovom) ▸ hullámtörő, hullámtörő gát

vara ženski spol šiba, palica, prekla, drog; pikadorjeva sulica, pikador; uradna palica; nosilec palice; figurativno kazen, strahovanje; vatel, laket (mera); oje, sora

vara argentina argentinski vatel (0,87 m)
vara de Burgos, vara de Castilla španski vatel (0,84 m)
vara cubana kubanski v. (0,85 m)
vara divinatoria čarodejna šibica, bajalica
medirlo todo con la misma vara vse na isto kopito nabijati
recibir varas (bikob) drveti proti sulici (bik), fig podleči, premagan biti

var|en (-na, -no) sicher (krizno krisensicher, prometno verkehrssicher, pupilarno mündelsicher, pred bombami bombensicher, pred eksplozijo explosionssicher, pred molji mottensicher, pred plazovi lawinensicher, pred ponarejanjem fälschungssicher, pred tanki panzersicher, pred tatovi diebessicher, pred tresenjem erschütterungssicher, pred treskavcem schlagwettersicher, pred udarci stoßsicher, pred vlomom einbruchssicher, pred zmrzovanjem frostsicher, za vožnjo fahrsicher, proti plazenju rutschungssicher); (nenevaren) gefahrlos; (spravljen na varno) geborgen; pred čim - boleznimi ipd.: gefeit (gegen)
biti na varnem in Sicherheit sein
imeti na varnem in Gewahrsam haben
spraviti na varno in Sicherheit bringen, (zakleniti) fortschließen

variety [vəráiəti] samostalnik
raznolikost, raznoterost, mnogostranost, pisanost; sprememba; variacija, varianta; posebna vrsta, podvrsta, sorta; izbor, sortiment, niz, množica
gledališče varieté, zabavišče z raznovrstnimi nastopi

for a variety of reasons iz raznih razlogov
variety in food raznoterost v hrani
a life full of variety sprememb polno življenje
variety shop ameriško trgovina z mešanim blagom
a variety of silks sortiment svil
variety of shapes raznolične oblike
the variety of landscape raznolikost pokrajine
variety show varietejska predstava
there are a variety of objections to that je obilo ugovorov proti temu

várnost security; safety

zaradi várnosti for safety's sake
várnost na cesti, v cestnem prometu road safety
predvsem várnost! safety first!
kolektivna várnost collective security
osebna várnost personal security
materialna in socialna várnost economic and social security
jamčiti osebno várnost to guarantee someone's safety
zločin proti várnosti države high treason
konferenca o várnosti conference on security

varovalna obleka ženski spol der Schutzanzug (proti kislinam Säureschutzanzug), die Schutzkleidung

varoval|o srednji spol (-a …) tehnika die Schutzvorrichtung; (varovalka) die Sicherung; vzvod: der Sicherungshebel, Feststellhebel; snov: der Schutzstoff
varovalo proti iztirjenju der Entgleisungsschutz
varovalo vrvi die Seilsicherung

várstvo protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , garde ženski spol , défense ženski spol , préservation ženski spol ; tutelle ženski spol , curatelle ženski spol

v varstvu noči à la faveur de la nuit
gozdno varstvo protection des forêts
mladinsko varstvo protection de l'enfance et de l'adolescence en danger
varstvo narave protection de la nature (ali des sites, du paysage)
otroško varstvo protection de l'enfance
pravno varstvo protection juridique (ali des lois)
varstvo ptic protection des oiseaux
socialno varstvo protection (ali aide ženski spol, assistance ženski spol) sociale
društvo za varstvo živali société ženski spol protectrice des animaux
spomeniško varstvo protection (ali préservation) des monuments
varstvo proti zanašanju (avto) antidérapant moški spol
iskati varstvo chercher un abri, se mettre à couvert, se réfugier chez quelqu'un (ali auprès de quelqu'un)
vzeti koga v svoje varstvo prendre quelqu'un sous sa protection (ali sous sa sauvegarde, sous sa tutelle), protéger quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un

Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.

večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

2. (družaben dogodek) ▸ est, estély

večér (od 17. do 22. ure) evening, (od 22. ure) night

dober večér! good evening!
večér pred praznikom eve
božični večér Christmas Eve
novoletni večér New Year's Eve
preživeti večér v zabavi (= krokati) to make a night of it
proti večéru towards evening
danes večér this evening, tonight
delati od jutra do večéra to work from morning till night (arhaično from morn till eve)
večér se dela it is growing dark, night is approaching
lepega jesenskega večéra one fine autumn evening

večér soir moški spol , soirée ženski spol

proti večeru vers (ali sur) le soir
vsak večer tous les soirs
danes zvečer (drevi) ce soir
jutri večer demain soir
včeraj večer hier soir
dober večer! bonsoir!
v torek večer mardi soir
družabni večer soirée, réunion mondaine
glasbeni (literarni, plesni) večer soirée musicale (littéraire, dansante)
poletni večer soir (ali soirée) d'été
prejšnji večer, večer pred čim veille ženski spol
sveti večer la veille de Noël
zimski večer soir (ali soirée) d'hiver
ne hvali dneva pred večerom il ne faut pas chanter victoire avant le combat, il ne faut pas vendre la peau de l'ours avant de l'avoir tué

večér (pozno popoldne) tarde f , (po znočitvi) noche f , poet ocaso m

proti večeru hacia la noche, al anochecer
vsak večer todas las noches
danes zvečer (drevi) hoy por la noche
jutri večer mañana por la noche
včeraj večer anoche
družabni večer reunión f, velada f
(literarni, glasbeni) večer velada f
sveti večer (rel) Nochebuena f
zimski večer noche f (ozir. tarde f) de invierno
plesni večer velada f de baile
poletni večer tarde f de verano
večer pred (bitko) la víspera (de la batalla)
na večer pred ... en vísperas de...
dober večer! ¡buenas noches!; ¡buenas tardes!
voščiti dober večer dar las buenas tardes (ozir. las buenas noches)

večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
večerni tisk stampa sera
večerni list giornale della sera
večerna šola scuola serale
večerna predstava spettacolo serale, serata
rel. večerna maša messa vespertina
večerna molitev (pri redovnikih) compieta
večerna prireditev soirée
proti večeru sull'imbrunire
obl. večerna obleka toilette; abito da sera
zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)

večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
ogromna večína a swingeing victory
večína naroda the mass of the nation
večína (od) nas the bulk of us, most of us
večína glasov majority of votes
večína ljudi the majority of people, most people
z dvema glasovoma večíne by a majority of two
z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
biti v veliki večíni to be in a substantial majority
večína je za predlog the ayes have it
ženske so bile v večíni the women were in the majority
dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
priključiti se večíni parlament to join the majority

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

Velia -ae, f Vélija

1. (= Elea, Ἐλέα (nam. ƑΕλέα), prvotno imenovana Ὑέλη < *u̯ĕli̯ā < *u̯ĕllā), primorsko mesto v Lukaniji (zdaj Castellamare di Veglia): Ci., L., H., Plin., Gell. Od tod adj.
a) Veliēnsis -e vélijski: sacerdotes Ci.; subst. Veliēnsēs -ium, m Vélijci, preb. Velije: Ci. ep., Plin.
b) Velīnus 3 vélijski: portus V., Gell.

2. predel v Rimu na vzpetini med Forumom in amfiteatrom (na delu Palatina), kjer sta stala basilica Constantini in svetišče boginj Venere in Rome (templum urbis): Ci., L.; tudi pl. Veliae: Varr., Varr. ap. Non. (z abl. Velis), menda zato, ker se razteza v dve smeri: proti Forumu in proti amfiteatru. Od tod adj. Veliensis -e vélijski: Veliense sexticeps in Veliā Formula ap. Varr.

veneral [viníriəl] pridevnik
medicina veneričen, spolen, spolno bolan; spolno dražljiv

veneral desire spolni nagon
veneral disease spolna bolezen
veneral patient bolnik s spolno boleznijo
veneral remedy zdravilo proti spolni bolezni