Franja

Zadetki iskanja

  • skrívati to hide (pred from); to conceal; (tajnost) not to reveal, to keep from, to keep secret, to keep dark

    skrívati se to hide, to abscond (from), to lie hidden; to be latent; to lurk in (under ipd.)
    skrívati se pred policijo to be in hiding; (igra) to play at hide-and-seek
  • skrí(va)ti esconder (pred kom de alg) ; fig ocultar ; (prikrivati) disimular

    skriti se esconderse (pred a); ocultarse
    skriti se pogledu ocultarse a la vista
    ni mogel skriti svojega presenečenja no pudo disimular su sorpresa
    on se lahko skrije pred mano (fig, se ne da primerjati z mano) él no tiene punto de comparación conmigo
    skrivati se (otroška igra) jugar al escondite
  • skrivnóst secret moški spol , mystère moški spol

    izdati skrivnost trahir (ali livrer) un secret, familiarno vendre la mèche
    izvabiti skrivnost iz koga arracher un secret à quelqu'un
    odkriti skrivnost découvrir (ali éventer) le secret, familiarno découvrir le pot aux roses
    obdržati skrivnost garder (ali conserver) un secret
    uvesti koga v skrivnost mettre quelqu'un dans le secret
    biti uveden v skrivnost être dans le secret
    nimam skrivnosti pred teboj je n'ai pas de secrets pour toi
    to je javna skrivnost c'est le secret de Polichinelle
    to je vsa skrivnost voilà tout le secret!
  • skrivnóst secreto m

    globoka skrivnost misterio m, arcano m
    javna skrivnost secreto m a voces
    izbrbljati, odkriti skrivnost divulgar, revelar un secreto
    odkriti, priti do skrivnosti averiguar (ali dar con) el secreto
    uvesti koga v skrivnost poner a alg en el secreto
    biti uveden v skrivnost estar en el secreto
    obdržati skrivnost guardar el secreto
    nimam skrivnosti pred teboj no tengo secretos para ti
    izvabiti skrivnost iz koga sonsacar un secreto a alg
  • skrpucalo samostalnik
    izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darab
    jezikovno skrpucalo ▸ nyelvi tákolmány
    zakonsko skrpucalokontrastivno zanimivo összefércelt törvény
    arhitekturno skrpucalokontrastivno zanimivo rozoga tákolmány
    Ne vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
    Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
    Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is.
  • sladkorna samostalnik
    neformalno (bolezen) ▸ cukorbetegség
    Pred leti so zdravniki ugotovili, da imam sladkorno. ▸ Évekkel ezelőtt az orvosok megállapították, hogy cukros vagyok.
    Sami po sebi še niso znak, da imate sladkorno, vendar lahko pomagajo ugotoviti glavne simptome. ▸ Ezek önmagukban nem jelentik azt, hogy ön cukorbeteg, de segíthetnek a főbb tünetek azonosításában.
    Sladkorne je vse več v vseh starostih. ▸ Egyre gyakoribb a cukorbetegség minden korosztályban.
  • slam [slæm]

    1. samostalnik
    loputanje, treskanje (z vrati); pok, tresk
    ameriško ostra kritika

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    zaloputniti (se) s treskom; treščiti s čim (on po, na)
    lopniti, udariti, butniti, suniti
    sleng z lahkoto premagati

    to slam the door zaloputniti vrata
    he slammed the door in my face zaloputnil mi je vrata pred nosom, figurativno odbil (zavrnil) me je
  • slavolok samostalnik
    1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapu
    rimski slavolok ▸ római diadalív
    antični slavolok ▸ antik diadalív
    mogočen slavolok ▸ óriási diadalkapu
    postaviti slavolok ▸ diadalívet állít
    kamnit slavolok ▸ fő diadalív
    Cesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

    2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapu
    veličasten slavolok ▸ fenséges diadalív
    postaviti slavolok ▸ díszkaput állít
    slavolok z napisom ▸ diadalkapu felirattal
    Pri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
    Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

    3. (del cerkve) ▸ diadalív
    notranja stran slavoloka ▸ diadalív belső oldala
    lok slavoloka ▸ diadalív íve
    V loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.
    slavolok v cerkvi ▸ diadalív a templomban
    Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

    4. (o obliki) ▸ diadalív
    Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
    Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
    Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.
  • slepíti to blind; (o močni luči) to dazzle, to daze; figurativno to deceive, to delude

    slepíti se to delude oneself, (zapirati oči pred) to close one's eyes to (dejstvi facts)
  • slip1 [slip] samostalnik
    zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
    množina, britanska angleščina kopalne hlačke
    množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
    lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
    navtika poševna ravnina za splavitev ladij
    geologija zemeljski udor, usad

    a slip of a boy vitek, stasit deček
    a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
    a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
    a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
    to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
    he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
    to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
    there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo
  • sméšiti (koga) tourner quelqu'un en ridicule, ridiculiser quelqu'un, rendre quelqu'un ridicule

    smešiti se se rendre ridicule, tomber dans le ridicule, se couvrir de ridicule, prêter à rire
    smešiti se pred ljudmi être (ali devenir) la risée (ali la fable) des gens
  • sméšiti poner en ridículo; ridiculizar

    smešiti se hacer el ridículo; ponerse (ali caer ali quedar) en ridículo
    smešiti se pred ljudmi ser la irrisión de la gente
  • sméti (smém) imperf.

    1. potere, essere permesso:
    s čim smem postreči in che cosa posso servirla
    s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
    ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

    2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
    človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
    na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
    nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più
  • smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

    do smrti hasta la muerte
    v primeru smrti en caso de muerte
    oznanilo o smrti anuncio m de defunción
    na smrt bolan enfermo de muerte
    na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
    nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
    slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
    malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
    po smrti objavljen póstumo
    boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
    za življenje ali smrt a vida o muerte
    prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
    dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
    boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
    do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
    tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
    iti v smrt ir a la muerte
    do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
    nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
    najti smrt hallar la muerte; perecer
    na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
    rešiti koga smrti salvar la vida a alg
    umreti naravne smrti morir de muerte natural
    umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
    do smrti se zgarati matarse a trabajar
    pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
    proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte
  • snežni plaz moški spol die Schneelawine; s strehe: Dachlawine
    nevarnost snežnih plazov die Lawinengefahr
    nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
    gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung
  • snȍs m
    1. naplavina: riječni snos
    2. shramba, skladišče: snos robe da se sakrije od neprijatelja
    3. zavetje: zanijeti stoku u snos odgnati živino pred nevihto ali sovražno nevarnostjo v zavetje; na snosove na kupe
  • snug2 [snʌg]

    1. pridevnik (snugly prislov)
    zaščiten, dobro zavarovan, skrit, udobno nameščen; udoben, komoden, topel, prijeten; ugoden; živeč v dobrih razmerah; zadosten, čeden (dohodek, obed itd.); ki se dobro prilega, pristaja (o obleki)
    navtika dobro zgrajen (zaščiten, nameščen), neprepusten za vodo (o ladji)

    (as) snug as a bug in a rug figurativno zelo udobno, v blagostanju
    a snug fortune lepo, čedno premoženje
    a snug little dinner dobra večerjica
    a snug jacket lepo pristajajoč suknjič
    a snug income čeden dohodek
    to keep it nice and snug figurativno lepo molčati o tem, skrivati to
    to lie snug lepo, udobno, na skritem ležati
    to make a boat snug namestiti čoln v zavetje (pred slabim vremenom)

    2. prislov
    udobno, komodno; prijetno
  • so1

    1. tako, so nicht ne tako; so groß usw.: tako velik itd.; so X (= so sagt/meint X) tako (pravi/meni) tudi X

    2. so viel toliko; dreimal/zehnmal usw. so viel trikrat/desetkrat itd. več

    3. so ein/eine/ein tak/takšen, taka/takšna, tako/takšno

    4. kaj, nekaj, so etwas kaj takega; so ähnlich nekaj podobnega

    5. (ungefähr) enkrat (so gegen Abend enkrat proti večeru, so gegen fünf Uhr enkrat do petih, malo pred peto); približno (so fünfhundert Besucher približno 500 obiskovalcev, so zwei Wochen približno dva tedna)

    6. kolikor mogoče, čim, so ... wie möglich (so schnell/viel/wenig usw. wie möglich kolikor mogoče hitro/veliko/malo, čim hitreje, več, manj) ; so gut wie nichts usw.: takorekoč (nič)

    7. so oder so tako ali drugače; tako in tako; so und so tako in tako; so eine Sache taka čudna zadeva

    8. (ohnehin) kar tako, brez drugega

    9. res (so ganz egal res čisto vseeno); So? Res?
  • socialna fobija stalna zveza
    medicina (strah pred kritiko) ▸ szociális fóbia
  • sód2 -a/-u

    nagli sód martial law
    soditi pred naglim sódom to try by martial law
    uvesti nagli sód to establish martial law
    po naglem sódu according to martial law
    nad mestom je bil proglašen nagli sód the town was placed under martial law