Franja

Zadetki iskanja

  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • skal|a1 ženski spol (-e …) der Felsen, der Fels; kos: der Felsbrocken; (kamen) das Gestein
    skala peščenca Sandsteinfelsen
    plezanje po skalah das Felsgehen
    po skali im Fels
    risba na skalo die Felszeichnung
    v skalo vklesan napis die Felsinschrift
    figurativno komu se je skala odvalila od srca (jemandem) fällt eine Zentnerlast vom Herzen/von der Seele
    | ➞ → kamen
  • sklep4 [è] moški spol (-a …) pri sklepanju: der [Schluß] Schluss, die Folgerung (aus), die [Schlußfolgerung] Schlussfolgerung; der [Rückschluß] Rückschluss; (obratni [Umkehrschluß] Umkehrschluss, popolni [Ganzschluß] Ganzschluss, po verjetnosti [Wahrscheinlichkeitsschluß] Wahrscheinlichkeitsschluss, varavi [Fangschluß] Fangschluss, verižni [Kettenschluß] Kettenschluss)
    zmotni/napačen sklep [Trugschluß] Trugschluss, [Fehlschluß] Fehlschluss
    potegniti kot sklep [schlußfolgern] schlussfolgern
    ki ne dopušča sklepa unschlüssig
  • sklèp1 (odločitev) resolution; decision; resolve; conclusion; pravo decree; deduction; inference

    s sklèpom, po sklèpu by the decision of
    sklèp večine majority decision
    trden sklèp stern resolve
    začasen sklèp provisional decision
    priti do sklèpa to come to a decision, to reach (ali to make) a decision
    potegniti logične sklèpe iz... to draw logical inferences from...
    izvesti, realizirati sklèp to carry out a resolution
    vztrajati pri sklèpu to stand by a decision
    vnaprej narejen sklèp foregone conclusion
    sklèp računov closing (ali balancing) of accounts
    nismo še prišli do (pravega) sklèpa we have not yet arrived at a decision (at the right decision)
  • sklepanj|e1 [é] srednji spol (-a …) die [Schlußfolgerung] Schlussfolgerung, Folgerung, der [Rückschluß] Rückschluss (auf)
    sklepanje po analogiji, iz podobnosti der [Analogieschluß] Analogieschluss
    verižno sklepanje die [Schlußkette] Schlusskette
    način sklepanja die [Schlußweise] Schlussweise
    dobiti s sklepanjem [schlußfolgern] schlussfolgern, erschließen
  • sklépanje inference

    po sklépanju iz by inference from
  • skomercializiran pridevnik
    (preveč prodajno naravnan) ▸ elkommercializálódott
    skomercializiran praznik ▸ elkommercializálódott ünnep
    preveč skomercializiran ▸ túlságosan elkommercializálódott
    skrajno skomercializiran ▸ végletekig elkommercializálódott
    popolnoma skomercializiran ▸ teljesen elkommercializálódott
    Valentinovo je po mojem precej skomercializiran praznik. ▸ A Bálint-nap véleményem szerint meglehetősen elkommercializálódott ünnep.
    Žal sta božič in silvestrovo vedno bolj skomercializirana. ▸ Sajnos a karácsony és a szilveszter egyre inkább elkommercializálódik.
    Skrbno izbiram destinacije, ki še niso toliko turistično obiskane in skomercializirane. ▸ Gondosan kiválogatom a turisztikailag kevésbé látogatott és el nem kommercializálódott úticélokat.
  • skomina (navadno pl) skomine apetito m , apetencia f

    imeti skomine po čem sentir apetencia de a/c
    zbujati, delati skomine excitar apetencia, hacer la boca agua a alg
  • skomína navadno pl

    skomíne unpleasant sensation caused by bitter taste or fear; (poželenje) desire; longing for
    delati komu skomíne to make someone's mouth water (po for)
    skomíne me obhajajo ob tem it makes my mouth water
  • skomína (navadno množina) skomíne grande envie, grand désir, convoitise ženski spol

    imeti skomine po čem convoiter quelque chose, avoir grande envie (ali grand désir) de (faire) quelque chose, désirer quelque chose
    delati skomine exciter (ali attiser) la convoitise, (po zobeh) agacer les dents, (po čem) faire venir l'eau à la bouche
  • skomínati

    skomina me it sets my teeth on edge
    skominati koga po čem to make someone's mouth water for something
  • skomínati (po čem) avoir grande envie de quelque chose, désirer vivement quelque chose

    skomina me po j'ai grande envie (ali grand désir, une forte envie) de
  • skomínati (-am) imperf. impers.

    1. avere il pizzicore; far sentire il pizzicore;
    skomina ga po zobeh gli pizzicano i denti

    2. pren. desiderare, bramare, essere tentato (da):
    vedno ga je skominalo po slavi aveva sempre bramato la gloria
  • skóminati

    skomina me po čem siento apetencia de a/c; la boca se me hace agua
  • skomine ženski spol množina Gelüste množina (auf, nach) (maščevalne Rachegelüste)
    imeti skomine po spitzen auf, (nicht übel) Lust haben auf
  • skozi1 [ó]

    1. krajevni prislov: hindurch
    po sredi skozi querdurch

    2. časovni prislov: durchaus, die ganze Zeit, immerfort

    3. z glagoli: durch-, hindurch- (čofniti durch etwas durchplumpsen, čutiti durch etwas durchfühlen, drveti/zdrveti durch etwas durchjagen, hiteti etwas durcheilen, iti hindurchtreten, hindurchgehen, kapljati durchtropfen, korakati durchmarschieren, pasti durchfallen, preriniti se skozi sich durchzwängen/hindurchzwängen, prodreti durchkommen, prodreti (etwas) durchbrechen, sich durcharbeiten durch, teči (etwas) durchfließen, durch (etwas) hindurchfließen)
  • skrájen utmost, uttermost, outermost, pesniško outmost, extreme; (zadnji) last, the very last

    skrájna (najvišja) cena best, highest possible price
    skrájna (najnižja) cena the lowest, the rock bottom price
    skrájni čas je it's high time
    v skrájnem primeru in case of necessity
    skrájno prislov extremely, exceedingly, in the highest degree
    skrájna meja, sila extremity
    v skrájni potrebi (sili) in greatest need
    skrájni konec the uttermost end
    skrájna nevednost abysmal ignorance
    skrájna nevarnost utmost peril
    skrájna ponudba the lowest offer
    skrájne važnosti of utmost importance
    skrájni rok za dobavo je 1. december the latest term for delivery is the 1st of December
    seči po skrájnih ukrepih to have recourse to extreme measures
    živeti, biti v skrájni bedi to be in the greatest misery (ali in extreme need)
  • skrajno sredstvo srednji spol das letzte Mittel
    poseči po skrajnem sredstvu : zum letzten Mittel greifen, zum Äußersten greifen
  • skrajšani postopek moški spol beschleunigtes Verfahren (tudi pravo)
    predlog po skrajšanem postopku der Dringlichkeitsantrag
  • skreníti (skrénem) perf. deviare, svoltare, declinare:
    skreniti v desno, v levo svoltare a destra, a sinistra
    navt. skreniti iz ravne smeri straorzare
    skreniti s prave poti fuorviare, deviare
    nekaj ur so hodili po glavni cesti, potem pa so skrenili vstran per varie ore seguirono la strada principale, poi deviarono