Franja

burkinski pridevnik
(o Burkini Faso in Burkincih) ▸ burkinai

burla f

1. šala:
mettere in burla qcs. šaliti se o čem, smejati se na račun česa
da burla neresen

2. ekst. malenkost, smešno lahka stvar, šala, mačji kašelj:
risolvere questo problema per me è una burla zame je ta problem mačji kašelj

3. burka

burro m

1. maslo:
burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
un panetto di burro štručka masla
burro da tavola čajno maslo
uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

2.
burro di palma palmovo maslo
burro di cacao kakavovo maslo

3. agr.
burro nero zrel gnoj

4. pren. mehka snov:
ha le mani di burro vse mu pade iz rok
dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu

burski pridevnik
1. (o Burih) ▸ búr
2. (o pasmi koz) ▸ búrPovezane iztočnice: burska koza

burundijski pridevnik
(o Burundiju in Burundijcih) ▸ burundi

business¹ [biznis] samostalnik
posel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka
arhaično zaposlenost
gledališče igra, pantomima

to ask for s.o.'s business vprašati, kaj si kdo želi
to do one's business for s.o. uničiti koga
the business end konec (kakršnegakoli) orodja
to go to business iti na delo, v službo
everybody's business is nobody's business za vsako delo mora biti nekdo odgovoren
to mean business resno misliti
man of business poslovni človek, trgovec
one's man of business pravni svetovalec koga
to go into business postati trgovec
mind your own business ne vtikaj se v zadeve drugih
that's no business of yours to ti ni nič mar
a roaring business sijajna kupčija
to send s.o. about his (ali her) business na kratko koga odsloviti
to settle down (ali get) to business resno se lotiti dela
I am sick of the whole business sit sem tega
to speak to the business stvarno govoriti
a good stroke of business dobra kupčija
to attend to one's own business ne se vtikati v zadeve drugih
to have no business to do s.th. ne imeti pravice kaj storiti
to make business of doing s.th. veliko o čem govoriti
to retire from business opustiti posel

būstuārius 3 (būstum) sežigališki: gladiator Tert., Serv. ki se na čast mrtvecu bori na sežigališču; pren. o Klodiju: ille bustuarius gladiator Ci., moecha Mart. ki se ponuja na grobiščih, altare Tert. kjer se žrtvujejo in sežigajo ljudje, latro Amm. tat grobov; subst. būstuārius -iī, m tat grobov, pren. malopridnež: Amm.

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

bušmanski pridevnik
(o Bušmanih) ▸ busman

butanski pridevnik
1. (o Butanu in Butancih) ▸ butháni
2. (o plinu) ▸ bután

cábala ženski spol kabala (židovski tajni nauk); spletka, kovarstvo

hacer cábalas postaviti domneve (acerca o)

cabāllus -ī, m (prim. gr. καβάλλης kljuse) kljuse, kleka in sploh konj za vsakdanjo rabo (naspr. equus bojni konj): taetri tardique caballi Luc. ap. Non., circum vectari rura caballo H., caballus Gorgoneus (= Pegasus) Iuv., caballos equis cedere Hier.; preg.: optat ephippia bos, piger optat arare caballus (starodavniki so namreč pri oranju uporabljali le bike ali junce) H. = nihče ni zadovoljen s svojim stanom, lassus tamquam caballus in clivo Petr. (o človeku, ki mlahavo hodi). — Kot nom. propr. Cabāllus -ī, m Kabal: Tettius Caballus Mart. Tetij Kabal, neki glumač.

caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

caber en suerte pripasti (kot delež)
me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
todo cabe vse je mogoče
cabe suponer que domnevati je, da ...
lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
si cabe če mogoče
aun más, si cabe mogoče še več
¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
¡qué duda cabe! gotovo!
no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
no caber en toda a la casa ves besen biti
no cabe más to je višek!
elegante que no cabe más nad vse eleganten
no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
no cabe duda nedvomno
no cabe perdón ne da se oprostiti
no cabe equivocación pomota je izključena
los zapatos no me caben čevlji me tišče
eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
eso no cabe aquí to ni dovoljeno
él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče

cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli

cacah(o)uette [kakauɛt, -üɛt] féminin ameriški lešnik, kikiriki

cacah(o)uettes grillées praženi ameriški lešniki

caccitus -ī, m pravi Ganimed: Petr. (o lepem dečku).

cachry -yos, n (gr. κάχρυ) in cachrys -yos, f (gr. κάχρυς)

1. češarek, storž, češulja, mačica (o cvetnih in semenskih oblikah pri hrastu, smreki, boru, lipi, orehu, platani, topolu): Plin.

2. belo semensko jedro rastline crethmos: Plin.

3. smolnato seme rastline, ki jo Plin. imenuje rosmarinum, najbrž naš konjski koprc (Cachrys libanotis, Linn. = Hippomárathrum libanotis, Koch): Cels., Plin. — Soobl. cacrium: Plin. Val.

cadāver -eris, n (cadere) padlo = mrtvo telo (gr. πτῶμα)

1. o ljudeh mrlič, mrtvak, mrtvec, truplo: tu P. Clodi cruentum cadaver eiecisti domo Ci., hostilia (hostium) cadavera S., coacervare cadavera C., cadavera abicere Ci., T. ali eicere H.; zaničlj. o človeku, ki je že „blizu groba“: busti cadaver extremum Ap., cadaver surdum Ap., foeda etiam cadavera Ps.-Q.; kot psovka = mrha, mrcina: eiectum (abiectum) hoc cadaver Ci.

2. živalsko truplo, mrhovina, crkovina: Aug., Vulg., odor taeter ex multitudine cadaverum C.

3. pren. razvaline: cum uno loco tot oppidûm cadavera proiecta iacent Sulpicius in Ci. ep.

cadera ženski spol kolk; stegno (perutnine)

echar caderas močan postati (o ženskah)

cadīvus 3 (cadere)

1. (o sadju) odpadljiv, osipljiv: māla Plin.

2. (o bolniku) padavičen, božjasten, epileptičen: Marc.