Franja

anca ženski spol zadnja plat, zadnjica, zadek

ancas pl sedalo, zadnjica; križ (pri živali)
a (las) ancas zadaj sedeč na
ir en ancas zadaj sedeti (na); drug k drugemu spadati
no sufrir ancas ničesar ne trpeti (prenesti, dovoliti)

anche cong.

1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti

2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi

3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal

4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo

5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da

ancien, ne [ɑ̃sjɛ̃, ɛn] adjectif star, starodaven, starinski; nekdanji, bivši; masculin prednik; starejši po službi; star človek, starina

les anciens stari narodi (Grki, Rimljani)
coutume féminin ancienne stara navada
logement masculin ancien staro stanovanje
ancien ministre bivši minister
ancien combattant bivši bojevnik, udeleženec vojne
il est mon ancien on je po službi starejši kot jaz
respect masculin pour les anciens spoštovanje do starejših
acheter un meuble ancien kupiti starinsko pohištvo

ancīle -is, gen. pl. -ium (T.), heterocl. anciliōrum (H.), n (ambi in caedere: ancilia dicta, quod ab utraque parte ut pelta Thracum incisa sunt Varr.) óblasti, na desni in levi kakor gosli izrezani sveti ščit, ki je baje za kralja Nume padel z neba. Ker je Nimfa Egerija Numi naznanila, da je od ohranitve tega ščita odvisen obstanek mesta Rima, je dal kralj ponarediti še 11 povsem enakih ščitov, da ne bi kdo ukradel pravega. Te ščite so čuvali Salijci v Martovem svetišču kot svetinje, jih vzeli vsako leto 1. marca ter potem med petjem in plesom v slovesnem sprevodu nosili po mestu (ancilia movere, ferre). Svečanost je trajala celih 30 dni; potem so ščite spet shranili v svetišču (ancilia condere): O. idr., (Numa) item Salios duodecim Marti Gradivo legit... caelestiaque arma, quae ancilia appellantur, ferre ac per urbem ire canentes carmina cum tripudiis sollemnique saltatu iussit L., et lapsa ancilia caelo extuderat V., anciliorum et nominis et togae oblitus H., fuere, qui proficiscenti Othoni moras religionemque nondum conditorum ancilium afferrent T.; pesn. sploh majhen óblast ščit: Lucan., laevāque ancile gerebat Picus T.

ancora

A) avv.

1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
stava ancora dormendo spal je še

2. (doslej, za zdaj) še:
non è ancora pronto ni še nared

3. (takrat, tedaj) še:
io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok

4. še, spet:
proverò ancora bom še poskusil

5. (označuje dodatek) še:
ne vuoi ancora un po'? bi še malo?

B) cong. še, celo:
tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši

andaderas ženski spol množina tekalni voziček ali košara

poder andar sin andaderas ne potrebovati tuje pomoči

andado shojen, utrt; ponošen; vsakdanji

no se puede desandar lo andado kar se je zgodilo, se ne da spremeniti

andador moški spol dober pešec, sel, birič, pohajkovalec

andadores pl povodec
poder andar sin andadores ne potrebovati tujega vodstva

andare^*

A) v. intr. (pres. vado, vō)

1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!

2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč

andere, anderer, andere, anderes

1. drug: drugi, druga, drugo (ein anderes Kleid druga obleka, mit anderen Worten z drugimi besedami, das ist etwas anderes to je nekaj drugega, eins zum anderen drugo k drugemu, eno k drugemu, in anderen Umständen v drugem stanju, nichts anderes nič drugega)

2. drugačen, drugačna, drugačno (ein anderer Ton drugačen ton, anderer Meinung drugačnega mnenja, andere Saiten aufziehen napeti druge strune, aus anderem Holz iz drugačnega lesa)

3. drugi, naslednji (am anderen Tag naslednji dan)

4. drugič (ein anderes Mal drugič, zum anderen drugič); einer um den anderen drug za drugim; einen Tag um den anderen vsak drugi dan; ... und anderes in drugo; und anderes mehr in podobno; sich eines anderen besinnen premisliti si; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; ein Jahr ums andere leto za letom; eine Dummheit nach der anderen ena neumnost za drugo, neumnost za neumnostjo; keinen Stein auf dem anderen lassen ne pustiti kamna na kamnu

anestezirati glagol
1. medicina (dati anestezijo) ▸ altat, érzéstelenít
Pred posegom so kirurgi na njegovi glavi lokalno anestezirali samo kožo. ▸ A beavatkozás előtt a fején a sebészek csak a bőrt érzéstelenítették helyileg.
Pri načrtovanih posegih (operacijah) ne anesteziramo otrok s povišano telesno temperaturo, s splošnim prehladom ali kako drugo akutno okužbo. ▸ A tervezett beavatkozásoknál (műtéteknél) nem altatjuk azokat a gyerekeket, akiknek hőemelkedése van, megfázásos tünetei vagy más akut fertőzése.

2. (narediti neobčutljivo) ▸ elaltat
Kadar odvračamo pozornost ali prikrivamo boleča čustva, kadar jih anesteziramo, zapiramo vrata ljubezni in zaupanju, ki nas zdravi. ▸ Amikor elutasítjuk a törődést vagy titkoljuk a fájó érzelmeket, tehát amikor elaltatjuk ezeket, becsukjuk a kaput a gyógyító hatású szeretet és bizalom előtt.

anfangen^*

1. (beginnen) začeti, začenjati (intransitiv se)

2. (zustande bringen) uspeti (wie hast du das angefangen kako ti je uspelo), (anstellen) narediti, početi, etwas geschickt/schlau anfangen spretno, prebrisano se česa lotiti; etwas anfangen können mit potrebovati, prav priti (X mi pride prav); nichts anfangen können mit : ich kann damit nichts anfangen ne vem, kaj naj bi s tem (počel)

ānfrāctus, redko amfrāctus, -ūs, m (ambi in frangere)

1. pregib, krivina, ovinek, zavoj: figura circuli nihil incisum habet angulis, nihil anfractibus Ci., solis anf. Ci. krožna pot (kroženje, obhod) sonca (okrog zemlje) ali annui anfractūs Ci. letni obhod sonca (po nazoru starodavnikov), krožni tok leta.

2. ovinek, zavoj, okljuk poti in drugih zemljepisnih danosti: via altera longiorem habebat anfractum N., anf. viarum L., T., montium L., litorum L., Plin., callium Cu., curvo anfractu valles V., rectā regione, si nullus anfractus intercederet C., multiplices terrarum (zemeljskih plasti) anfractus Sen. ph., aurium curvi anfractus Arn. krivi prehodi.

3. pren.
a) „krive poti“, zvijače, zvijačnost (s katero mora odvetnik iskati pravico): vita tranquilla remota a iudiciorum anfractu Ci. od pravdnih zvijač; podobno: quae omnia infinitos anfractus habent Q. se da obravnavati po tisočerih poteh, na tisoč načinov.
b) (v govoru) ovinek, dolgoveznost, okolišenje: Q., quid opus est circuitione et anfractu? Ci., oratio sit circumscripta non longo anfractu Ci. z ne dolgo periodo.

angel [éindžəl] samostalnik
angel
pogovorno mecen; stari britanski kovanec

angel cake vrsta belega kolača
to entertain angels unawares premalo ceniti družbo koga
to join the angels priti v nebesa
speaking of angels one often sees their wings ne kliči vraga!
don't rush in where angels fear to tread ne vtikaj se v tuje zadeve

angel moški spol (-a …) der Engel (tudi figurativno); -engel (maščevanja Racheengel, miru Friedensengel, smrti Würgengel, varuh Schutzengel)
padli angel ein gefallener Engel
zbori angelov Engelscharen množina
figurativno dober kot angel engelsgut
ne ravno angel nicht gerade ein Engel
plavi angeli figurativno die Polizei

angelito moški spol angelček, lep otrok, pravkar umrli otrok

estar con los angelitos raztresen biti, ne pri stvari biti

anglo-saxon, ne [-saksɔ̃, ɔn] adjectif anglosaksonski, anglosaški

Anglo-Saxon masculin Anglosas

ängstlich plah, boječ; aufpassen: natančno, skrbno; (eilig) damit ist es nicht so ängstlich to se tako zelo ne mudi

anhaben^* imeti na sebi, imeti oblečeno; die Hosen anhaben nositi hlače; jemandem etwas anhaben wollen kaj (zlega) hoteti; man kann ihm nichts anhaben ne more se mu do živega

anicula -ae, f (demin. anus) starka, staruha, stara mama: Ter., Varr., Sen. ph., haec... ne aniculae quidem existimant Ci. — Sinkop. obl. anicla: Prud.