Franja

spleten pridevnik
1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötöttNana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.

2. (kot kita) ▸ fontBila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.

3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.

4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással.

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank

split up prehodni glagol
razdeliti (kaj) (among med)
neprehodni glagol
biti (s silo) razdeljen

to split up the work razdeliti (si) delo
the police split up the meeting policija je razgnala zborovanje

splôšno as a rule, generally

splôšno se govori it's common talk (med opazovalci among observers)
splôšno rečeno generally speaking
splôšno vzeto taken as a whole

spol¹ [ô] moški spol (-a …) biologija das Geschlecht
izbrani spol Wahlgeschlecht
lepi/šibki spol das schöne/schwache Geschlecht
močnejši spol das starke Geschlecht
omejen na en spol geschlechtbegrenzt
vezan na spol geschlechtsgebunden
določanje spola die Geschlechtsbestimmung
oseba istega spola die Geschlechtsgenossin, der Geschlechtsgenosse
preverjanje spola die Geschlechtskontrolle
sprememba spola medicina die Geschlechtsumwandlung
razlika med spoloma der Geschlechtsunterschied
razmerje med spoloma das Geschlechtsverhältnis
vloga spola die Geschlechterrolle
ločitev po spolu die Geschlechtertrennung
nagnjenje k lastnemu spolu eigengeschlechtliche Neigung
pripadnost spolu die Geschlechtszugehörigkeit

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

spòr quarrel (z with, med between); dispute; disagreement; conflict; difference, dissention; contest (o, gledé over, about); ligitation

jabolko spòra bone of contention
izgladiti spòr to make (ali to patch) up a quarrel
ne imeti povoda za spòr to have no quarrel with
poravnati spòr to settle a quarrel
zanetiti spòr to pick (ali to seek) a quarrel (z with)
med njima je star spòr there is an old quarrel between them
urediti, izgladiti spòr to settle a dispute

spòr (spôra) m conflitto, contrasto, controversia, questione, contenzioso, dissapore, dissidio, diverbio, lite; jur. il contendere, vertenza; (dolgotrajen spor) querelle; vulg. scazzo:
predmet spora oggetto del contenzioso, del contendere
interesni, kompetenčni spor conflitto di interessi, di competenza
poravnati spor comporre una controversia, un dissidio
rešiti spor risolvere una vertenza
pren. jabolko spora il pomo della discordia
spor med zakoncema dissapori fra i coniugi
bistvo spora il nodo della questione

Sporadēs -um, f, sc. insulae (αἱ Σποράδες νῆσοι) Sporádi (tudi f Sporáde), Sporádski otoki, skupina otokov v Egejskem morju med Kikladi (Kikladami) in Kreto: Mel., Plin., Prisc. (z gr. acc. -as).

sporazúm agreement; settlement; arrangement; understanding

samoupravni sporazúm self-managing agreement
doseči sporazúm to reach agreement (o on), to come to an agreement, to enter into (ali to make) an arrangement (s kom with someone)
noben sporazúm ni bil dosežen no agreement has been reached
med njimi je prišlo do sporazúma they came to an understanding (ali arrangement)
skleniti sporazúm to make an agreement
po splošnem (medsebojnem) sporazúmu by general (by mutual) agreement

sporazumevanj|e [é] srednji spol (-a …) die Verständigung (med narodi Völkerverständigung)
pripravljen za sporazumevanje verständigungsbereit
sporazumevanje s plesom živalstvo, zoologija die Tanzsprache
(poskus sporazuma) der Einigungsversuch

spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.

1. aprire gli occhi; vedere

2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
spregledati špekulanta smascherare lo speculatore

3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
spregledati rdečo luč passare col rosso
med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori

4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)

5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto

6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision

sprétno adv. abilmente, agilmente, destramente:
spretno voziti destreggiarsi nel traffico
spretno krmariti med zahtevami upnikov destreggiarsi, barcamenarsi tra le richieste dei creditori

Srbija samostalnik
(država) ▸ SzerbiaSopomenke: Republika Srbija

src|e³ [é] srednji spol (srca, srci, srca) figurativno das Herz, das Gemüt; das Innerste (Innerstes); (duša) die Seele
nagovor: srce zlato mein Süßer, meine Süße
čisto srce ein reines Herz
človeško srce das Menschenherz
dekliško srce Mädchenherz
materino srce Mutterherz
mehko srce ein Butterherz, ein weiches Herz
mehkega srca weichherzig
mrzlo srce die Herzenskälte
očetovsko srce Vaterherz
toplo srce die Herzenswärme
trdo srce ein hartes Herz
trdega srca hartherzig
Srce Jezusovo das Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck
glas srca die Stimme des Herzens
globine srca der Herzensgrund
na dnu srca tief im Herzen, im tiefsten Herzen, in der Tiefe des Herzens
smiliti se v dno srca komu (jemandem) in der Seele leidtun
v globini srca tief im Innersten, tief im Herzen
kraljica srca die Herzenskönigin
skrivnost srca das Herzensgeheimnis
zadeva srca die Herzensangelegenheit
osvajalec ženskih src der Herzensbrecher
ne imeti srca, da bi … es nicht übers Herz bringen …
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
olajšati si srce sich (etwas) von der Leber reden, sich den Kummer vom Herzen reden, (jemandem) sein Herz ausschütten
srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
poslušati srce der Stimme des Herzens folgen
težiti srce komu (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen
trgati srce komu (jemandem) das Herz zerreißen
zlomiti srce das Herz brechen

brez srca herzlos
biti brez srca herzlos sein, kein Herz im Leibe haben

do srca bis zum Herzen, zum Herzen
iti do srca zum Herzen gehen, ans Herz greifen

iz srca aus dem Herzen
govoriti iz srca aus der Seele sprechen
iz vsega srca vom ganzen Herzen, aus vollem Herzen, aus ganzer Seele

k srcu zum Herzen
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen
ne jemati si k srcu sich nicht aus (etwas) machen
prirasel k srcu [liebgeworden] lieb geworden
vzeti si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen, svarila, nasvete: beherzigen

na srce aufs Herz, auf das Herz
roko na srce Hand aufs Herz
položiti na srce komu kaj (jemandem etwas) ans Herz legen, [nahelegen] nahe legen

na srcu auf dem Herzen
ležati na srcu komu auf dem Herzen haben (jemand hat etwas auf dem Herzen)
na jeziku med, v srcu led Galle im Herzen, Honig im Mund

od srca vom Herzen; herzlich, innig, innigst, von Herzen, aus tiefster Seele
od srca dober seelengut
od srca rad herzensgerne
od srca vesel herzensfroh, seelenfroh
od srca pričakovan hochwillkommen
kamen se odvali od srca ein Stein fällt (jemandem) vom Herzen
ogromen kamen se odvali od srca eine Bergeslast fällt vom Herzen

pod srcem unter dem Herzen
nositi otroka pod srcem ein Kind unter dem Herzen tragen, ein Kind im [Schoße] Schoße tragen

pri srcu am Herzen
biti pri srcu (jemandem) ans Herz gewachsen sein, (jemandem) am Herzen liegen
tak, da kar pri srcu stiska herzbeklemmend
tesno mi je pri srcu mir ist bang

s srcem mit dem Herzen
s težkim srcem schweren Herzens
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig, fröhlich
z vsem srcem mit ganzer Seele
veseliti se z vsem srcem herzensfroh sein

v srce ins Herz, in das Herz
v srce segajoč herzergreifend, [mitleiderregend] Mitleid erregend
zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden

v srcu im Herzen, im Innersten
globoko v srcu tief im Inneren, im tiefsten Herzen

sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
srčna žila aorta f
srčna kri sangre f del corazón
srčni krč (med) angina f de pecho
srčna kap ataque m de apoplejía
srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
srčna zaklopka válvula f cardíaca
srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
srčna mišica miocardio m
vnetje srčne mišice miocarditis f
srčna bol (med) cardiopatía f
srčna vodenica hidropesía f del corazón
srčni ton (med) tono m cardíaco
srčna slabost debilidad f cardíaca
specialist za srčne bolezni cardiólogo m
srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
srčni šum (med) soplo m cardíaco
srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
srčni prekat ventrículo m (del corazón)
srčna napaka defecto m cardíaco
srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
srčna dobrota bondad f de corazón
srčni fant (karta) sota f de corazones
srčna muka gran tormento m
srčna zadeva asunto m amoroso
srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente

srčni infarkt stalna zveza
(bolezensko stanje) ▸ szívinfarktusNovejši izsledki kažejo, da lahko depresija med moškimi poveča tveganje za srčni infarkt. ▸ A legújabb eredmények azt mutatják, hogy a depresszió a férfiaknál növelheti a szívinfarktus kockázatát.

sredi² [é] inmitten
sredi med mitten in, inmitten von
(na pol poti) auf halbem Weg

srédi

A) adv.

1. sredi med frammezzo, in mezzo

2. nel mezzo, a metà:
palico sredi prelomiti spezzare la verga a metà

B) srédi prep.

1. nel mezzo di, in mezzo a, fra:
obstal je sredi ceste si fermò in mezzo alla strada
pot se vije sredi njiv il sentiero serpeggia fra i campi

2. a metà, alla metà di:
saditi sredi aprila piantare a metà aprile
sredi noči nel cuor della notte
sredi belega dne in pieno giorno
zmotiti koga sredi dela disturbare qcn. nel mezzo del lavoro