Franja

dégager [degaže] verbe transitif osvoboditi, sprostiti; rešiti (zastavljene predmete); odvezati (od obveznosti, obljube); sport zelo daleč suniti žogo; potegniti (iz); odstraniti oviro; zrahljati (vijak); chimie razviti, oddajati, osvoboditi; militaire razbremeniti; figuré izžarevati

dégager sa montre du mont-de-piété dvigniti svojo uro iz zastavljalnice
dégager sa parole umakniti, nazaj vzeti svojo besedo
je dégage toute responsabilité dans cette affaire odklanjam vsako odgovornost v tej zadevi
dégager un blessé des décombres rešiti, izvleči ranjenca izpod ruševin
dégager quelqu'un de sa promesse odvezati koga njegove obljube
dégager une somme d'argent sprostiti, dati na voljo vsoto denarja
dégager la table pospraviti mizo, odstraniti vse z mize
allons, dégagez! pojdite naprej, napravite prostor!
se dégager osvoboditi se, izmotati se
le ciel se dégage nebo se jasni
des gaz se dégagent des plantes plini se razvijajo, prihajajo iz rastlin
la rue se dégage peu à peu ulica se polagoma prazni
la vérité se dégage resnica prihaja na dan

dégel [dežɛl] masculin odjuga, južno vreme, odtajanje, topitev snega ali ledu

le temps est au dégel odjuga je

dégonfler [-fle] verbe transitif izpustiti zrak (quelque chose iz česa); médecine zmanjšati (oteklino); figuré olajšati (srcé)

se dégonfler izprazniti se; splahneti (oteklina); familier ustrašiti se; populaire priznati
dégonfler les pneus de bicyclette izprazniti pnevmatike
se dégonfler le cœur srce si olajšati

dégoûté, e [degute] adjectif naveličan, sit (de quelque chose česa); izbirčen

il n'est pas dégoûté on ni izbirčen, zahteven
faire le dégoûté biti preobčutljiv, težak
au dégoûté le miel est amer (proverbe) sitemu nobena jed ni všeč

dégrader [-grade] verbe transitif degradirati, odvzeti službeno stopnjo (quelqu'un komu); figuré ponižati, sramotiti, poškodovati, pokvariti; izp(i)rati, izdolbsti; šatirati (barve)

se dégrader ponižati se, familier zavreči se; propadati, propasti; postopoma slabeti (svetloba)
officier masculin dégradé degradiran častnik
la pluie a dégradé le mur dež je poškodoval zid
la débauche dégrade l'homme razuzdanost je človeku v sramoto

degradirati glagol
1. (znižati veljavo) ▸ degradál, leminősítRatzon je ženske degradiral na raven suženj. ▸ Ratzon a nőket a rabszolgák szintjére degradálta.

2. (o položaju ali delovnem mestu) ▸ degradál, lefokoz, leminősítSalvatore ga degradira na mesto navadnega delavca. ▸ Salvator közönséges munkássá minősítette le.
Tvoj klub bi zveza degradirala v tretjo ligo. ▸ A szövetség harmadosztályúra minősítené le a klubodat.

3. (prizadejati škodo) ▸ degradál

degré [dəgre] masculin stopnja, stopinja; stopnica; stadij; juridique instanca

au dernier degré v najvišji meri
de degré en degré od stopnje do stopnje, postopoma
par degré(s) postopoma, polagoma, sčasoma
par 5 degrés de froid pri 5* mraza, pod ničlo
degré alcoolique, de la brûlure stopnja alkohola, opekline
degré centigrade Celzijeva stopinja
degré de comparaison primerjalna stopnja
degré de congélation ledišče
degrés d'un escalier stopnice
degré d'évolution, d'instruction razvojna, izobrazbena stopnja
degré intermédiaire vmesna stopnja
degré de latitude, de longitude stopinja zemljepisne širine, dolžine
degré de parenté stopnja sorodstva
alcool masculin à 90 degrés, vin masculin de 11 degrés alkohol 90 stopenj, vino 11 stopenj
équation féminin du premier, du second degré enačba prve, druge stopnje
baisser d'un degré pasti za eno stopinjo
il est tuberculeux au dernier degré on je v zadnjem stadiju tuberkuloze
être parent au premier degré biti sorodnik v prvem kolenu
le thermomètre marque 30 degrés à l'ombre termometer kaže 30* v senci
prendre ses degrés diplomirati

déguisement [-gizmɑ̃] masculin preobleka; figuré pretvarjanje, krinka

déguisement de carnaval pustna preobleka
sous le déguisement de politesse pod krinko vljudnosti
parler sans déguisement odkrito govoriti

dehors [dəɔr] adverbe zunaj; ven; masculin zunanjost

dehors! ven!
de dehors od zunaj
en dehors de razen, zunaj
au dehors zunaj
au dehors de ce pays zunaj, izven te dežele
en dehors nazven, zunaj; marine na odprtem morju
toutes (les) voiles dehors z razpetimi jadri
aller dehors iti ven
coucher dehors spati zunaj, na prostem
être (tout) en dehors biti odkrit
c'est en dehors de mes compétences to je zunaj moje pristojnosti
le directeur l'a fichu (flanqué, foutu) dehors (populaire) direktor ga je nagnal (iz službe)
cela s'est passé en dehors de moi to se je zgodilo brez moje vednosti
se tenir en dehors d'un débat ne se udeležiti debate

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.

dejánje action ženski spol , acte moški spol , fait moški spol , geste moški spol , agissements moški spol množine

(gledališče) prvo dejanje premier acte
dejanje in nehanje faits et gestes
z besedo in dejanjem en paroles et en actes, par tous les moyens
zalotiti, zasačiti pri dejanju prendre sur le fait (en flagrant délit)
junaško dejanje action ženski spol héroïque (d'éclat), haut fait, exploit moški spol, prouesse ženski spol
(gledališče) vmesno dejanje interméde moški spol

déjeter [dežte] verbe transitif s-, ukriviti

se déjeter skriviti se, upogniti se
le vent a déjeté les arbres veter je skrivil, upognil drevesa

déjeuner¹ [dežœne] masculin kosilo; zajtrk; pogrinjek za zajtrk

petit déjeuner zajtrk
déjeuner à la fourchette predjužnik, dopoldanska malica
déjeuner sur l'herbe piknik
déjeuner de perroquet (familier) pecivo z vinom
déjeuner de soleil blago, ki hitro obledi, figuré kratkotrajna zadeva (ljubezen, navdušenje, sklep, itd)
déjeuner-dîner masculin, déjeuner dînatoire pozno in obilno kosilo
prendre du thé pour le déjeuner zajtrkovati čaj

delà [dəla] préposition

au, en, par delà onstran, dlje, preko, še več; masculin onstranstvo
je lui ai donné tout ce qu'il désirait et même au-delà dal sem mu vse, kar je hotel, in celó še več
voilà la poste, la pharmacie est un peu au-delà tamle je pošta, lekarna je nekoliko dlje
par delà les mers onstran morja
par delà le bien et le mal onstran dobrega in zla
c'est au delà de toute imagination to presega vsako domišljijo
s'en aller au delà des mers iti onkraj morja

délai [delɛ] masculin rok, termin; odlog

à bref délai v kratkem, kmalu
dans le délai de 8 jours v teku enega tedna, v enem tednu
dans le plus bref délai v najkrajšem času
sans délai nemudoma, takoj, brez odloga
délai d'attente (železnica) postanek
délai-congé masculin, délai de préavis odpovedni rok
délai de conservation, de consigne doba shranitve
délai de déchéance, d'expiration (commerce) čas zapadlosti
délai de grâce zadnji rok
délai de livraison dobavni rok
délai d'opposition (juridique) rok za ugovor
délai de paiement plačilni rok
délai de prescription rok zastaranja
délai de rigueur skrajni termin
délai de validité doba veljavnosti
prolongation féminin du délai podaljšanje roka
accorder, demander, dépasser, prolonger un délai odobriti, zahtevati, prekoračiti, podaljšati odlog
observer le délai držati se roka
soumettre quelque chose à un délai določiti čemu rok
la marchandise a été livrée dans les délais blago je bilo dostavljeno v roku

délati to work, to be at work; to do; to make; to manufacture; (biti zaposlen) to be employed (funkcionirati) to function

težko délati to toil, to labour
délati za koga to work for someone
kaj delaš (sedajle)? what are you doing (now)?
délati v akordu to be a pieceworker, to do piecework
nimam kaj délati I have no work to do
délati kot črna živina to work like a nigger (ali like a slave)
delati na čem to work on something, to be busy with something, to be engaged on something
délati po navodilih to act (ali to proceed) according to instructions (ali as instructed), to follow the instructions
on dela le za svojo korist he looks only after his own interests
prekomerno délati to overwork someone
délati napake to make mistakes
délati krivico komu to do wrong to someone
délati za vsakdanji kruh to work for one's daily bread
on dela na svojo roko figurativno he is not authorized to act; pogovorno he's acting off his own bat
dela po svoji mili volji he has his own way, he pleases himself
površno délati to botch, to bungle
délati kot mravlja a to be busy as a bee
délati sitnosti to cause trouble
délati težave to make difficulties
stroj dela the machine is working (ali running)
stroj ne dela (je brez dela) the machine is idle, (je pokvarjen) the machine is out of order
trdo délati to work hard, to labour, to toil, to drudge
pri kom si dajete délati obleke? who is your tailor?
dan se dela it is dawn, it is daybreak, day is dawning
délati se (pretvarjati se) to pretend, to make pretence, to feign
dela se bolnega he pretends to be ill
dela se neumnega he plays the fool
dela se gluhega he pretends he is deaf
délati se norca iz koga to make fun of someone, to make a fool of someone
dela se bogatega he pretends to be rich, he makes believe he is rich
delal sem se jeznega I pretended to be angry
delal se je, kot da ničesar ne vidi he pretended to see nothing
kdor ne dela, naj ne jé arhaično no mill, no meal

délati travailler, faire, agir

dan se dela le jour se lève (point)
delati se kot bi feindre, affecter, simuler, faire semblant
delati se bolnega prétendre être malade, se prétendre malade
delati se uradnega prendre une mine officielle (ali un air professionnel)
delati se užaljenega prendre un air (ali se montrer) vexé, offensé
delati se neumnega faire le fou, le bouffon, le pitre; se livrer à des bouffonneries, n'être pas sérieux
delati se norca se moquer de, se payer la tête de
delati se važnega faire l'important
grdo delati maltraiter
trdo delati travailler d'arrachepied (ali comme un nègre, comme un galérien); familiarno trimer, boulonner, turbiner, bosser dur, se crever

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

del|ec [é] moški spol (-ca …)

1. (majhen del) der Bruchteil (v delcu sekunde im Bruchteil einer Sekunde; le delec celote nur ein Bruchteil vom Ganzen)

2. (zrnce) das/die Partikel, -partikel (radioaktivni radioaktives Partikel, pepela Aschepartikel, prahu Staubpartikel)

3. fizika (korpuskul) das Teilchen, -teilchen (alfa Alphateilchen, beta Betateilchen, gama Gamateilchen; elementarni Elementarteilchen)
par delcev das Teilchenpaar
pospeševalnik delcev der Teilchenbeschleuniger
žarek delcev der Teilchenstrahl
trdni delci množina Feststoffteilchen

4. (fragment) das Bruchstück, -bruchstück ( fizikafisijski Kernbruchstück)

5. (sestavina) der Bestandteil; (del) das Teilstück
| ➞ → drobec

dēlēctus, v najboljših rokopisih tudi dīlēctus, -ūs, m (dēligere oz. dīligere)

1. (iz)volitev, izbiranje, izbor: utrumque tibi nunc dilectum para Pl., delectus in gregibus Varr., omnium rerum dilectus, dil. iudicum, dil. bonorum et malorum Ci., de eius (Catilinae) dilectu Ci. njegovi izbranci, acceptorum autem beneficiorum sunt dilectus habendi Ci. prejete dobrote pa je treba izbirati, habere dilectum verborum Ci. gledati na natančnost pri izbiranju izrazov, delectum rerum verborumque agere Q. izbirati … besede, pecori delectus idem est equino V., (Cicero) primus … verbis delectum adhibuit T., sine ullo dilectu Ci. ali nullo dilectu O. ali nullo delectu Suet.; naspr.: cum delectu Plin., Plin. iun.; nullus adhibitus dilectus, dilectu habito, non sine magno ordinum hominumque dilectu Suet.

2. occ. (voj.) (le v obliki dīlēctus)
a) nabiranje vojakov, nabor, novačenje: dil. provincialis Ci. ep. v provinci, superbus Ci., acerbus L., dilectum habere Ci., C., S., L., T. ali agere Plin. ali instituere Auct. b. Alx. novačenje imeti, izvajati, prirediti, dilectus acerbe actus L. epit., dilectum conficere L.; v pl.: servorum dilectus habebantur Ci., novis dilectibus … multos contraxit N., dil. libertinorum Auct. b. Afr., iuniorum Cu.; neque dilectus agere nec copias contrahere Q., ad dilectus agendos T.
b) met. nabrani vojaki: e Britannico dilectu octo milia sibi adiunxit T., sex milia Delmatorum, recens dilectus T.