Franja

Carnūtēs -um, m Karnutčani, kelt. ljudstvo v Galiji ob Ligeru: C., L. — Soobl. Carnūtī -ōrum, m: Tib. (I, 7, 12, kjer nekateri izdajatelji pišejo Carnūtis kot subst. gen. sg. Carnūtēs, kolekt.), Plin. (dobi se tudi Carnuteni = Karnutčani).

carphologia -ae, f (gr. καρφολογία, iz καρφη suhljad, slama in λογία nabiranje) karfologija, nabiranje slamic iz (ilovnatega) zidu (kot znamenje bolezni): Cael.

carstvo samostalnik
1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalomRuski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalomLeta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

3. (območje prevlade) ▸ birodalomGozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.

cārus 3

1. visoke cene (gen. sg.), drag: Pl., Ter. idr., annona cara Ca. fr., annona carior, carissima Ci., (aurum et argentum) caelando cariora facere Plin.; z abl. pretii (za kaj): non... minis trecentis carast Pl., quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. ph.

2. pren. drag = mil, ljub, cenjen, čislan: V., Cat., Sen. ph. idr., quorum tibi auctoritas est... cara, vita vilissima Ci., cari sunt parentes, cari liberi Ci., carum ipsum verbum est amoris Ci., paucis carior fides quam pecunia fuit S., dis carus ipsis H., carior est auro iuvenis Tib.; subst. cārī -ōrum, m: cari mei Pl. moji dragi. — Adv. cārē (cārō Poeta ap. Aug., Ulp. [Dig.]) drago, za visoko ceno: Val. Max., Ps.-Q., Mart., care (carius Ca. fr.) emere Varr., c. vēnīre Varr., carius constare Luc. fr., carissime constare Sen. ph.; pren.: valde care aestimare tot annos Brutus in Ci. ep. zelo visoko ceniti, bona carius aestimare Plancus in Ci. ep., nulla res carius constat quam quae precibus empta est Sen. ph. ni dražja, carius ei victoriam vendere Iust. dražje. — Kot nom. propr. Cārus -ī, m Kar, Dragec, pogosto ime različnih rim. rodov

1. rim. pesnik v Avgustovem času, ki je opeval Herkula v neohranjeni pesnitvi: O.

2. T. Lucrētius Cārus, gl. Lucrētius.

3. M. Aurelius Cārus Mark Avrelij Kar, rim. cesar l. 282 in 283 po Kr.: Vop., Aur., Eutr., Sid.

cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

cas sujet, régime prvi, četrti sklon
cas de conscience vprašanje vesti
cas douteux, de doute dvomljiv primer
cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
cas exceptionnel izjemen primer
cas extrême, limite skrajni primer
cas fortuit slučaj, naključje
un cas grave (médecine) resen, težak primer
cas litigeux sporen pravni primer
cas de nécessité stiska, beda
cas type izrazit, tipičen primer
le cas échéant v primeru, da se to zgodi
au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
dans le cas présent v sedanjem primeru
en aucun cas v nobenem primeru
en pareil cas v podobnem primeru
en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
selon les cas ustrezno okolnostim
par cas imprévu nepričakovano
être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
si tel est le cas če je to tako
comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

casārius 3 (casa) kočen, bajtarski, le kot subst.

1. casārius -iī, m kočar, bajtar, hlapec na pristavi: Cod. th.

2. casāria -ae, f čuvarka koče, kočarka: P. F.

casi skoraj; komaj

casi terminado na pol končan
casi casi, casi que za las, malo je manjkalo
casi que parece de ayer kot da bi se bilo včeraj zgodilo

Cassandra -ae, f (Κασσάνδρα) Kasandra, Priamova hči, prerokinja, ki jo je Apolon neuslišano ljubil in jo kaznoval s tem, da nihče ni hotel verjeti njenim prerokbam. Ko so Grki zavzeli Trojo, jo je Ajant odpeljal iz Paladinega svetišča in je kot ujetnica pripadla Agamemnonu. Klitaimestra je poleg soproga umorila tudi njo: Ci., V., O., Hyg., Serv. Kot Teodorova slika: Plin. — Soobl. (na starih spomenikih) Cāsantra (Cassantra) Kasantra: Q.

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

castrēnsis -e (castra)

1. taboren, taborski, vojni: Icti., Tert., Arn., Vop., ratio Ci., verbum Plin. vojaški izraz, corona Gell. kot nagrada prvemu, ki je vdrl v sovražni tabor, ex domesticis insidiis in castrense latrocinium compellere Ci., exsilium c. Iust. = neprestana vojna služba.

2. dvoren, dvorski: ministri Lamp.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

cat¹ [kæt] samostalnik
mačka, maček; bič, korobač
pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
before the cat can lick the ear nikoli
when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
he lives under the cat's foot žena hlače nosi
to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
like a cat on hot bricks kakor na šivankah
a cat has nine lives mačka je trdoživa
enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
to shoot the cat bljuvati, urha klicati
as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
not room to swing a cat premalo prostora
tom-cat maček
to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda

catar pokusiti, poskusiti; preiskati; opazovati; misliti na, skrbeti za; poiskati; premisliti, meniti, misliti

no catar mendrugo nobenega grižljaja ne zaužiti
¡cata! ¡cátala! glej! glej no!
cuando menos se cata uno prej kot si kdo misli; ko se človek najmanj nadeja
cátete ahí que... glej! nenadoma ...

catasceua -ae, f in catasceuē -ēs, f (gr. κατασκευή) podkrepitev z razlogi kot govorna podoba: Suet., Serv., Isid.

catēlla² -ae, f (demin. catēna) verižica: Ca., Caecil. ap. Non., Prisc., meretricis acumina, saepe catellam... raptam sibi flentis H.; kot nagrada vrlim vojakom: praetor suos equites catellis ac fibulis donavit L.; ob nožnici: vaginae catellis crepitant Plin.

catēna -ae, f (gl. cassis²)

1. veriga, lanec, okovi, spona: Corn., Val. Max., Sen. rh. idr., ferrea C., aurea Cu., collo inserta catena Cu., catenis ligatus L., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus T., trinis catenis vinctus C., aliquem in catenas conicere C., L., catenas indere alicui Pl. ali inicere alicui L., Cu., T. vkleniti koga, hominibus miseris inici catenas imperat Ci., aliquem in catenis tenere C. ali habere S. ali Romam mittere L. ali custodire Plin. vklenjenega, v sponah, cum catenis esse Pl. ali in catena esse Suet. vklenjen biti, tractae catenae V., rumpere catenas H., catenas laxare Lucan., catenas exsolvere alicui T.; pesn. z grškim acc.: duces onerati colla catenis O., catenā restrictus membra Cat.; redkeje
a) verižica kot nakit: Paul., discurrant catenae circa latera Plin.
b) occ. catenae lesene spone, skobe: Ca., Vitr.

2. pren.
a) lanec, veriga, spona, nuja, sila: hanc... beluam... constrictam legum sacratarum catenis solvit... consul Ci., hunc (animum) tu compesce catenā H., validā catenā teneri Tib., aliorum aurea catena est, aliorum laxa, aliorum arta et sordida Sen. ph., quae apprehensa Graeci magis... in catenas ligant Q.
b) vrsta, red (fem.): series rerum et catena Gell.
c) ret. = κλῖμαξ, stopnjevanje: Isid.

cathedra -ae, f (gr. καϑέδρα)

1. stol ali naslanjač z naslanjali za roke in s podnožnikom: Pr., Ph., Sen. ph. idr., discipularum inter iubeo plorare cathedras H. velim mu (kot učitelju petja) vpiti med učenkami; pozneje namesto nosilnice (lectīca) stol za nošenje, nosilni stol: cum iam sextā cervice feratur... undā paene cathedrā Iuv., stratā positus longāque cathedrā Iuv.; met.: molles cathedrae Iuv. mehkužne gospe.

2. učiteljska stolica, katedra: Mart., Iuv., Eccl.; met.
a) učiteljevanje, učiteljstvo: Aus.
b) škofovska stolica: Prud., Sid.