Franja

issue [isü] féminin izhod; izid; iztok; figuré rezultat, posledica, uspeh; pluriel odpadki, otrobi, mekine

issue secrète tajen izhod
à l'issue de na kraju, na koncu
sans issue brezizhoden, brezupen
chemin masculin sans issue pot brez izhoda, slepa ulica
cousin masculin issue de germains bratranec v drugem kolenu
il n'y a pas d'autre issue ni drugega izhoda
avoir issue sur imeti izhod na, voditi na
avoir une heureuse issue srečno se končati
craindre l'issue fatale bati se smrtnega izida
se ménager une issue pustiti si prost izhod (odprta vrata)
ne pas voir d'issue (figuré) ne videti izhoda; ne vedeti, kako se bo stvar razvijala

istórija (-e) f

1. pl. istorije (izmišljotine) storie, fandonie, frottole

2. pren. (neprijeten dogodek, afera) storia, vicenda; relazione amorosa:
imeti neko istorijo avere una storia

iūdex -icis, m, redko f (iūdic- nam. iūsdic-; prvi del iūs pravo, drugi del pa spada k dīcō, gr. δείκνυμι, prim. dicis causā; iudex stoji za iudix analogno po supplex, duplex idr.)

1. sodnik, pravosodnik: non debent togati iudices a Musarum honore abhorrere Ci., iudex integer quietusque Ci., nequam et levis Ci., fur Iuv. tatinski, iudices severi, clementes Sen. rh., i. rectissimus Plin. iun., adversus impios rectissimus Lact., iudices iurati Ci., inferni Aug. podzemeljski, selecti iudices Ci. od pretorja izbrani sodniki, privati Suet. (ki so sodili o primerih iz vsakdanjega življenja), i. morum Iuv. (o cenzorju), iudices vitae necisque Iust., iudex quaestionis Ci. (prvi sodnik izmed porotnikov, ki ga je izbral pretor in ki je pretorja večkrat nadomeščal kot predsednik sodišča), alicui iudicem dat (praetor) Ci. določi za sodnika, criminibus iudices dare Plin. iun., inter eos iudicem dari Pl., iudicem alicui ferre Ci., L. predlagati, iudicem reicere Ci. odkloniti, iudicem petere Plin. iun. svojega sodnika zahtevati, iudicem dicere Ci. povedati, koga hoče (toženec) imeti za sodnika, aliquem iudicem addicere Val. Max. (od toženca izbranega) sodnika potrditi, aliquem iudicem sumere, habere Ci., constituere iudices de aliquā re Ci., iudices sortiri per praetorem urbanum Ci., non ullum iudicem quam se ipsum pati T. priznavati, ad iudicem vocare Sen. ph., apud iudicem causam agere Ci., apud aliquem iudicem pro aliquo dicere Ci. pred sodnikom koga zagovarjati, committere iudici litem Petr., iudicem esse de aliquā re ali inter aliquos Ci., iudicem sedere in aliquem ali inter aliquos Ci., L. sodnik biti nad … , iudices nullos habere Ci. slabe sodnike imeti, se iudice nemo nocens absolvitur Iuv., omnes Quirites, inlicium visite huc ad iudices, ite ad conventionem huc ad iudices Varr., nulla ante iudex femina Ambr.; pren.: lis ad forum deducta est, vespā iudice (sodnica) Ph., grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. čaka na razsodbo, fatalis iudex H. (Paris).

2. metaf. sodnik, presojevalec, ocenjevalec: me iudice O. po moji sodbi, iudice te H., aequissimus eorum studiorum iudex Ci., dialectica veri et falsi iudex Ci. presojevalka, iudex optimus eorum, quae agebat Vell., iudices litterati Vitr.

iūdicium -iī, n (iūdex, iūdicāre)

I.

1. pravna razlaga, pravni izrek, pravno izrecilo, sodni odlok, sodna odločba, sodna odločitev, sodba, razsodba, razsodilo, sklep: ut ibi de eo fieret iudicium N., hoc iudicio damnantur N., tua sequar iudicia Ci., de quo homine vos tam praeclara iudicia fecistis Ci., iudicia penes vos erunt de capite nostro L., i. populi L., senatus C., in iudicium venire T. priti k razsodbi, priti na sodišče, iudicium facere de aliquā re Ci. napisati sodni sklep, priores decemviri quaedam, quae sui iudicii videri possent, ad populum reiecerant L. kar menda spada v njihovo sodno področje, de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., iudicia domi conflabant, pronuntiabant in foro L.

2. metaf. sodba, mnenje, nazor: ut vestrum iudicium a suo iudicio non discrepet Ci., senatūs iudicia de illo quae vetustas obruet? Ci., ut bonarum iudicia nihili putaret Ci., omnium iudicio N., Ci. po splošni sodbi, i. vulgi Ci., H., deorum Ci., animi iudicium mutare S., negat id esse sui iudicii N., C., Ci. trdi (pravi), da sodba o tem ni v njegovi pristojnosti, i. erroris Ph. napačna sodba, vester in me et amor et iudicium Ci. mnenje o meni, intellegentium iudicio Ci. po mnenju veščakov (strokovnjakov, izvedencev, poznavalcev), iudicio acri perpendere Lucr., optimum iudicium facere de aliquo C., vestrūm iudicium fecit Ter. vam je prepustil sodbo, i. difficile est, cuius laus prima sit Iust., neque eius rei iudicium differre sustineo Q., pulchritudinis habere verissimum iudicium Ci. o lepoti imeti najprimernejšo sodbo, neque iudicium tuum fallemus Auct. b. Afr., iudiciis fruar isdem H., i. patroni Ci. dobro mnenje, lepo spričevalo, iudicia principis Plin. iun., iudicium supremum poslednja volja: Plin. iun., Q., Suet., Val. Max., Iust.

3. meton.
a) razsodnost, razsojanje, okus: iudicium subtile videndis artibus H., (Cicero) eiusdem aetatis oratores praecurrit iudicio T., magni iudicii esse Ci., peracre iudicium habere Ci., alicui iudicium numquam defuit Ci., cum iudicio legere Q., si quid mei iudicii est Ci.
b) sprevid(ev)nost, preudarnost, razsodnost: honestas causas in iudicium adhibeas, perniciosus exitus sequitur T.,
c) premislek, preudarek: non inertiā, sed iudicio fugere N., id iudicio facere C., Ci., Ambriorix copias suas iudicione non conduxerit, an … dubium est C., in insaniam non casu incidere, sed iudicio pervenire Sen. rh., successorem asciri necessitate magis, quam iudicio Suet. —

II.

1. sodna preiskava, sodna obravnava, sodišče, pravdanje: praeesse iudicio Ci., predsedovati, praetor iudicium dat Ci. dovoljuje sodno preiskavo, hoc praetore exercente iudicium Ci. voditi sodni postopek, iudicium de pecuniis repetundis est constitutum Ci. so uvedli sodno preiskavo, iure iudiciisque sublatis Ci., reus in iudicium adductus est Ci., in iudiciis defendi N., i. committere Ci. uvesti, ad iudicium cogere C., i. accipere Ci. spustiti se v sodno preiskovanje, iudicio arcessere Ci. zatožiti, iudicium nullum habuit N. ni bil nikdar tožen na sodišču, iudicium proferre Ci. odložiti = differre Plin. iun., effugere iudicium Petr., a iudicio capitis discesset N. tožba na življenje in smrt, de capite Ci., inter sicarios Ci. zaradi zavratnega umora, iudicium privatum Ci. v zadevah državljanskega prava, publicum Ci. kazenska (kriminalna) zadeva, i. iniuriarum Ci. zaradi … , tot iudicia de fide mala, tutelae, mandati, pro socio Ci., iudicium centumvirale Ci.

2. meton. sodišče, in sicer
a) sodišče (kot kraj), sodna dvorana: ut in iudicium venit N., multum in iudiciis versabatur N., iudicium clauserat militibus armatis Q.
b) zbor sodnikov, sodni zbor, zborno sodišče: iudicium implorare S., iudicium committere Ci. sklicati, pravdo pričeti, i. sortiri C., i. publicum Vell.
c) sodstvo, sodna oblast: Vell., iudicia manere apud ordinem senatorium volunt Ci.
č) pravda, tožba: iudicium est pecuniae certae Ci., i. habere Ci., vincere Ci. pravdo dobiti.
d) sodni govor: illa mala iudicia Q.

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

iū-stitium -iī, n (iz iūs-statium, kar je nastalo iz iūs in stāre) „pravdostaja“

1. prenehanje delovanja pravosodja, sodni prazniki, sodno praznovanje: iustitium edicere Ci. napovedati, sumere T. nastopiti, servare L. imeti, remittere L. opustiti; metaf.: iustitium omnium rerum L. mirovanje vseh poslov.

2. meton. splošno žalovanje po umrlem vladarju (v takem času je namreč tudi nastopila pravdostaja): T.

izbér choice

na izbér to choose from
ne imeti na izbér to have no choice
nikakršna izbér (samo ena stvar na izbér) Hobson's choice
nimaš izbéri it's Hobson's choice for you

izbir|a¹ ženski spol (-e …) die Wahl, die Auswahl, -wahl, -auswahl (besede Wortwahl, imena Namenswahl, poklica Berufswahl, teme Themenwahl, partnerja Partnerwahl, zdravnika Arztwahl, prosta freie Arztwahl)
svobodna izbira freie Wahl, die Wahlfreiheit, česa: die -freiheit
(poklica Berufsfreiheit)
izbira sredstev die Wahl der Mittel
možnost izbire die Wahlmöglichkeit; die Auswahlmöglichkeit
ne imeti izbire keine Wahl haben
biti na izbiro zur Wahl/Auswahl stehen
dati na izbiro zur Wahl stellen
imeti na izbiro (jemandem) [freistehen] frei stehen (X ima … es steht X frei …)
po izbiri nach Wahl, wahlweise
po lastni izbiri nach eigener Wahl, selbstgewählt, knjiga: seiner Wahl, nach eigener Wahl
pravo zagovornik po lastni izbiri der Wahlverteidiger
postaviti/biti pred izbiro vor die Wahl stellen/vor der Wahl stehen

izbir|a² ženski spol (-e …) blaga: das Assortiment
imeti dobro izbiro eine große Auswahl haben

izbíra choice; act of choosing; selection; (od dveh stvari) option, alternative

po izbíri, na izbíro at choice
težavna izbíra dilemma
na izbíro dan optional, facultative
nikakršna izbíra Hobson's choice; (blaga, trgovina) assortment, line; collection; (zaloga) stock
brez izbíre indiscriminately, promiscuously
izbíra poklica the choice of a career
po lastni izbíri of one's own choosing
velika izbíra po nizkih cenah a large assortment at low prices
lepa izbíra svilenega blaga a fine collection of silks
nimam druge izbíre, kot da plačam I have no option but to pay
imeti na izbíro to be able to pick and choose
ne imeti izbíre to have no choice
druge izbíre nimate you have no option
poslali vam bomo izbíro vzorcev we will send you a choice of samples
prepustiti komu izbíro to leave to someone's option (ali choice)

izbíra (-e) f

1. scelta; cernita;
izbira poklica scelta della professione
ne imeti druge izbire non avere altra scelta

2. trg. scelta, assortimento:
bogata izbira vzorcev za tapete un vasto assortimento di parati

izbíra selección f ; elección f , opción f ; (izmed dveh stvari) alternativa f ; (blaga) surtido m

na izbiro a elección
bogata izbira un gran surtido
nobene izbire ne imeti no tener alternativa
imeti izbiro tener la opción

izdáten copioso; rico; abundante; considerable ; (obed) opíparo

imeti izdatne, mastne dohodke tener pingües ingresos

ȉzglēd m
1. pogled: nije loš na izgled; po -u sudeći
2. zunanja podoba: imati strog izgled; žena blagog -a; to ima sada sasvim drugi izgled
3. poza: cezarski izgled
4. razgled, pogled: s ovog brda ima divan izgled na sve strane
5. imati -a za neko namještenje imeti upanje za namestitev
6. imate zdrav izgled kaže, da ste zdravi
7. zgled: veliki su ljudi najbolji izgled
8. u -u je da ... kaže, da bo ...

izgovarjáva pronunciation; articulation; accent

imeti tujo izgovarjávo to have a foreign accent

izgôvor pronunciation, articulation, accent; (opravičilo) excuse, (pretveza) pretext, plea, pogovorno get-out, let-out

kot izgôvor (za, da...) on (ali under) the pretext (of, that...)
slab izgôvor a poor excuse
prazen (puhel) izgôvor a shallow argument, a lame excuse
imeti tuj izgôvor (izgovarjavo) to have a foreign accent
za to ni nobenega izgôvora it admits of no excuse

izgúba loss; waste; (v boju) casualties pl; (finančna) loss

izgúba energije a loss of energy
izgúba električnega toka a leakage of current
nadomestljiva izgúba reparable loss
popolna izgúba dead loss
izgúbe na mrtvih in ranjenih vojska the losses in killed and wounded
seznam izgúb vojska casualty list
sem na izgúbi pri tem this leaves me out of pocket (ali with a loss)
to je čista izgúba časa it's a sheer waste of time
smo 5.000 SIT na izgúbi we are 5,000 tolars worse off
delati z izgúbo to operate at a loss
nadomestiti izgúbo to repair, to make up a loss
kompenzirati izgúbo to make up a loss
imeti težke izgúbe vojska to sustain, to suffer heavy casualties (ali losses)
plačati (nositi) izgúbo to stand a loss
prizadejati komu izgúbo to inflict a loss on someone
ne more preboleti svoje izgúbe he cannot get over his loss
preprečiti izgúbo pare to prevent a waste of steam
biti zavezan za povrnitev (plačilo) izgúbe to be liable for a loss
zmanjšati izgúbo to cut a loss
prodati z izgúbo to sell at a loss (ali at a sacrifice)
izgúba izmodrí človeka we learn by (bitter) experience

izgúba perte ženski spol , dommage moški spol , privation ženski spol

imeti izgubo éprouver (ali subir, essuyer) une perte
z izgubo prodajati vendre à perte
izguba časa perte de temps, temps perdu
izguba denarja perte d'argent
izguba pri igri perte au jeu
izguba spomina perte de la mémoire, amnésie ženski spol
izguba teže perte de poids

izgúba pérdida f ; privación f ; (deficit) déficit m

izguba časa (krvi, vida) pérdida de tiempo (de sangre, de vista)
težka izguba una gran pérdida
izguba na višini (aer) pérdida de altura
izguba državljanskih pravic privación de derechos cívicos, interdicción f civil
imeti izgubo sufrir una pérdida
povzročiti izgubo causar (ali ocasionar) una pérdida
proda(ja)ti z izgubo vender con pérdida

izhaja|ti¹ (-m) iziti

1.
izhajati iz kot možen sklep: hervorgehen aus
(slediti iz) folgen aus (tega folgen daraus)

2.
izhajati iz/od (imeti za izhodišče) ausgehen von, seinen Ausgang nehmen von/aus

3.
izhajati iz (izvirati) po poreklu: stammen aus, abstammen von
krajevno: herkommen; figurativno po tradiciji: herkommen von

4.
izhajati iz (imeti vzrok) herrühren von/aus