Franja

ἀρτί-κολλος 2 (κολλάω) poet. dobro prilepljen, dobro zlepljen, primeren, priležen.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἀσκητής, οῦ, ὁ (ἀσκέω) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, τινός v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; ἀσκητής εἰμι κακῶν κἀγαθῶν ἔργων vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.

ἀσπάζομαι d. m. [Et. najbrže iz ἀ(n̥) + seqv- (gl. ἄνθρωπος) "nagovoriti koga"] 1. prijazno sprejemam, pozdravljam, objemam, poljubujem, poslavljam se τινά, χερσί podajam roko v pozdrav. 2. božam, dobrikam se, laskam se, ljubim, spoštujem, želim komu vse dobro.

ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.

ἀσφαλίζομαι med. [aor. pass. ἀσφαλισθῆναι s pas. pom.] dobro zavarujem; πόδας εἰς τὸ ξύλον denem v klado NT.

ἀ-φιλάγαθος 2 kdor dobro sovraži, sovražen dobremu NT.

βουλεύω (βουλή) [fut. βουλεύσω itd.; med. βουλεύσομαι tudi s pas. pom.] 1. act. sem svetovavec (aor. postanem svetovavec), svetujem, preudarjam, izmišljujem, sklepam, nameravam, snujem κακόν τινι; βουλεύων περί σε φαίνομαι pokaže se moje mišljenje nasproti tebi; βουλάς posvetujem se, βουλήν svetujem; ἐς μίαν sklenem soglasno, τὰ βεβουλευμένα sklepi, načrti; εὖ βεβούλευται dobro je sklenjeno. 2. med. a) posvetujem se, preudarjam (pri sebi), izmišljujem si; aor. ukrenem kaj; b) skrbim, brigam se za, sklepam.

δι-ακρῑβόω 1. act. skrbno napravim, natančno preiščem ali razložim; dobro poznam τὰς τάξεις. 2. med. skrbno presodim, točno razložim. 3. pt. pf. pass. διηκριβωμένος (zelo) natančen, zelo skrben.

δια-λαμβάνω [pf. pass. ion. διαλέλαμμαι] 1. vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (ἐλέγχω) διαλαβών vsakega posebej, zapored; θώρακες διειλημμένοι τὸ βάρος oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) obmejim, napravim mejo z ὅρους στήλαις, χρώμασι διειλημμένος okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim λέγοντα; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, ἡ ψυχὴ διειλημμένη ὑπὸ τοῦ σωματοειδοῦς duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.

δια-μνημονεύω 1. spominjam se, dobro pomnim. 2. omenjam; s pt. διαμνημονεύεται ἔχων omenja se tudi, da je imel.

δια-σφάλλομαι popolnoma zgrešim, imam nesrečo; οὐ δ. dobro se mi posreči.

δια-σῴζω 1. act. a) ohranim, čuvam, obvarujem, rešim, ohranim pri življenju, ozdravim; πίστιν ostanem zvest; b) ohranim (dobro) v spominu, pomnim. 2. pass. rešim se, εἴς τι kam; prebolim bolezen, ozdravim, srečno uidem πρός τινα τόπον. 3. med. a) obdržim si kaj, ohranim si kaj, rešim si kaj; b) = act.

δια-τίθημι I. act. 1. razpostavim, razvrstim, razložim, razpolagam, uredim, odredim, ἀγῶνας priredim bojne tekme, τὰ τοῦ πολέμου vodim. 2. pripravim v gotove razmere; nav. z adv. οὕτως pripravim v to, ἀνηκέστως grozno, grdo zdelam, εὖ dobro ravnam s kom, κακῶς τι pokvarim kaj; včasih sledi ὥστε. II. pass. pridem v položaj (stanje), sem mišljenja, postopa se z menoj, οὕτω διατίθεται tako se ž njim godi, tako se razmesari, ἀπόρως pridem v stisko, revščino, ἐρωτικῶς τινος zaljubljen sem v koga, εὐμενῶς πρός τινα sem komu naklonjen, prijatelj; πῶς ἂν οἴει διατεθῆναι kako bi se ti pač bilo godilo, αἰσχρῶς τὸ σῶμα καὶ τὴν ψυχήν bolan sem na duši in na telesu. III. med. 1. spravim svoje imetje v red, razpolagam z imetjem; napravljam oporoko, τί τινι postavljam v oporoki za dediča, zapuščam komu kaj, ἐπιτρέπω τὴν θυγατέρα διαθέσθαι prepuščam ti hčer, da ž njo poljubno ukreneš; διαθήκην πρός τινα sklenem s kom zavezo NT, ὁ διαθέμενος oporočnik. 2. izlagam svoje blago, prodajam φόρτον, ὥραν, σοφίαν. 3. poravnam ἔριν. 4. uredim svoj govor, začnem (po)govor λόγον.

διδακτικός 3 ki dobro uči, dober učitelj NT, poučen.

δικαιόω, δικαιέω (δίκαιος) 1. naredim kaj pravično, posvetim τὸ βιαιότατον. 2. a) smatram za prav(ično), dobro, priznam za pravo; b) zahtevam, želim, hočem, trdim, mislim, menim. 3. sodim, obsojam, kaznujem. 4. NT opravičujem ἔκ τινος, ἐμαυτόν delam se pravičnega; pass. opravičim se.

δί-οιδα dobro poznam ali vem.

διπλῇ adv. dvakrat (še enkrat) toliko, εἴρηται na obeh straneh se je dobro povedalo, oba sta dobro povedala.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

ἐγ-κρατής 2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.