Franja

sportsman množina sportsmen [spɔ́:tsmən] samostalnik
športnik, ljubitelj športa; lovec, ribič
figurativno viteška oseba, ki hoče biti poštena tudi do svojega nasprotnika, fair oseba; ljubitelj konjskih dirk; dober (tvegav) igralec, igralska narava

správiti -im
1. unijeti ljetinu, uneti letinu: spraviti pridelek z njiv, v shrambo, žito v kaščo, seno s travnika v senik
2. staviti: spraviti ječmen v zemljo; spraviti dobiček v žep; spraviti otroka spat
staviti dijete u krevet; spraviti koga pod svojo oblast
staviti koga pod svoju vlast; spraviti koga pod ključ, v ječo
staviti koga u zatvor: spraviti v tek, v red, v sklad, v zvezo
3. poslati, otjerati (-ter-): spraviti človeka pod zemljo, v grob, na drugi svet
4. dati na čuvanje: spraviti denar očetu; denar je dal spraviti stricu
5. iznijeti, izneti: spraviti na dan, na svetlo
iznijeti na vidjelo
6. dovesti: spraviti na beraško palico
dovesti koga na prosjački štap; spraviti koga k zavesti
osvijestiti, osvestiti koga; spraviti koga na varno
dovesti koga na sigurno, bezbjedno (-be-) mjesto (me-); spraviti koga v zadrego, v obup
dovesti koga u zabunu, u očajanje; spraviti koga v slabo luč
dovesti koga u slabo svjetlo; spraviti koga v nevarnost
dovesti koga u opasnost
7. prisiliti, prinuditi: spraviti koga na kolena, na tla
8. unovčiti: spraviti kaj v denar
9. lišiti razuma: spraviti koga ob pamet
10. ukloniti: spraviti koga s poti, koga proč; spraviti se s poti, spod nog, iz hiše; spraviti koga proč
ukloniti koga, uništiti koga
11. proturiti: spraviti komu pismo v roke
12. napustiti, ostaviti, otići: spraviti se z doma
otići od kuće
13. latiti se, prihvatiti se: spraviti se k delu
prihvatiti se posla; spraviti se nad klobase
prihvatiti se kobasica; spraviti se nad koga
navaliti na koga
14. spremiti: spraviti obleko v omaro
15. spraviti se spat otići na spavanje, leći
16. spraviti kaj skupaj biti sposoban što učiniti

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

squāleō -ēre (—) (—) (squālus hrapav od nesnage, strčeč, umazan)

1. biti hrapav, biti raskav, biti luskast (luskav), biti tog (odrevenel, trd), štrleti, strčati: squalentīs infode conchas V., picti squalentia terga lacerti V.; z abl. pokrit (prevlečen) biti s čim, poln biti česa, strčati od česa: Cl. idr., lorica squalens auro V., per tunicam squalentem auro V., maculis auro squalentibus V., Sil., squalentia tela venenis O., squalebant corpora morbo O., nigro squalentia tecta tabo O., fastigia squalebant musco O., humus squalet serpentibus O. gomazi (gomezi, mrgoli) od kač, vestes squalentes atro pulvere Lucan., cruore squalebat barba Sil., neque arma squalere situ ac rubigine velim Q., quidquid hirsutis squalet imaginibus Mart.; tudi: crines squalent a pulvere effuso Sil.; occ. zaradi suše strčati = suh biti, izsušen biti, usahel (presahel) biti: squalebant pulvere fauces Lucan., oraque proiectā squalent arentia linguā Lucan., squalebat tellus, squalentes campi Sil., diffugere undae, squalent fontesque lacusque Stat.

2. metaf. zaradi pomanjkanja nege od umazanije (nesnage) biti trd, strčati, biti umazan, biti nesnažen: Gell., Cl. idr., mihi supellex squalet atque aedes meae Pl., barba squalens V. umazana, coma squalens O. zmršeni, razmršeni, neurejeni, skuštrani; occ.
a) (v umazani obleki) žalovati, biti v žalni (žalovalni) obleki (opravi): luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia Ci. (prim. squālor), squalebat civitas publico consilio veste mutata Ci.
b) (o zemlji, krajih) biti (ležati) neobdelan, biti (ležati) opuščen (pust), biti neposeljen, biti nepozidan: squalent abductis arva colonis V., squalentia arva Lucan., sterilis profundi vastitas squalet soli Sen. tr.

squall¹ [skwɔ:l]

1. samostalnik
močan sunek, piš vetra; nevihta (z dežjem in snegom)
figurativno hud prepir

black squall viharen veter s črnimi oblaki
white squall viharen veter brez oblakov
to look out for squalls oprezovati (na), paziti se pred nevarnostjo
they were caught in a squall presenetila (ujela) jih je nevihta

2. neprehodni glagol
biti viharen; vihrati

square² [skwɛ́ə]

1. prehodni glagol
dati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno
matematika kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z)
prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu)
izravnati; uskladiti (with z)
saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga)
šport končati (tekmo) neodločeno
sleng utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu)
navtika namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup

2. neprehodni glagol
napraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu (with z)
spraviti se v sklad; urediti svoje zadeve

5 squareed 5 na kvadrat (5²)
to square (up) accounts with s.o. poravnati račune s kom; (tudi figurativno), obračunati s kom
to square the circle kvadrirati krog, figurativno lotiti se nečesa nemogočega
to square one's conduct with one's principles uskladiti svoje obnašanje s svojimi načeli
to square one's conscience pomiriti si vest
to square one's elbows razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostor
to square a number kvadrirati število
to square o.s. with s.o. pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s kom
he tried to square the police sleng skušal je podkupiti policijo
to square one's shoulders figurativno ostati trdovraten, hoteti doseči svoje
to square a stone oklesati kamen na 4 ogle
to square a theory to fit the facts prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)
the facts do not square with the theory dejstva se ne skladajo s teorijo
to square timber oklesati hlod (deblo)
to square one's way of living to (ali with) one's square means svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom

squash¹ [skwɔš]

1. samostalnik
zmečkanje, stisnjenje; nekaj zmečkanega
figurativno kaša
pogovorno gneča, množica, kup (ljudi); sadni sok; zvok ali šum, ki ga pri padcu povzroči mehak predmet (mehka žoga iz gume ipd.)

lemon squash pijača iz limoninega soka in sode

2. prehodni glagol
zmečkati, zdrobiti v kašo; sploščiti, zgnesti; izžeti
figurativno utišati (koga) s spretnim odgovorom; (v kali) zadušiti
neprehodni glagol
gaziti (z nogami), bresti; gnesti se, prerivati se, biti zmečkan, zmečkati se

to squash s.o.'s hopes uničiti komu upanje
that reply squashed him ta odgovor mu je končno zaprl usta

squeal [skwi:l]

1. samostalnik
cvilež, cviljenje, vreščanje, vrisk; oster, rezek krik; bevsk
sleng tožarjenje, ovadba, izklepetanje, izdajstvo

2. neprehodni glagol
cviliti, vreščati, bevskati
figurativno ugovarjati, pritoževati se
sleng izdati, ovaditi, izklepetati
sleng biti žrtev izsiljevanja
prehodni glagol
reči (kaj) z vreščečim (kričavim) glasom (često out)

to squeal on s.o. sleng zatožiti, ovaditi, izdati koga
to make s.o. squeal izsiliti (z grožnjami) priznanje od koga; izsiljevati koga

squire [skwáiə]

1. samostalnik
(podeželski) plemič, zemljiški gospod, veleposestnik; graščak
ameriško mirovni sodnik
zgodovina vitezov spremljevalec, oproda; kavalir, spremljevalec dame
pogovorno ljubimec

squire of dames salonski lev, ženski idol

2. prehodni glagol
spremljati (damo), biti kavalir (za kavalirja), biti na uslugo dami
zgodovina služiti kot oproda

squirm [skwə:m]

1. samostalnik
zvijanje (od bolečin)
figurativno nemirno sedenje (stanje, ležanje), (rahlo) premikanje, mencanje
navtika zapletenost, zamotanost (vrvi)

2. neprehodni glagol
zvijati se (kot črv); nemirno sedeti (ležati, stati); (rahlo) se premikati
figurativno biti v zadregi, ženirati se, ne vedeti, kam bi se skrili (od sramu, zadrege)

he squirmed out of it izvlekel se je iz zadeve
to squirm with shame zelo se sramovati
to squirm with embarrassment iz zadrege ne vedeti, kaj bi napravili

srborítiti -im biti nemiran, nestašan, prgav

stabulare

A) v. tr. (pres. stabulo) držati v hlevu, spraviti v hlev (živino):
stabulare le trote rib. gojiti postrvi v ribogojnici

B) v. intr. biti vzrejen v hlevu

stage² [stéidž] prehodni glagol
postaviti (dati) (igro) na gledališki oder, prirediti za oder; uprizoriti, inscenirati
figurativno pripraviti, prirediti za kaj; opremiti z odrom
tehnično obdati z odri
neprehodni glagol
biti primeren za uprizoritev na gledališkem odru

this drama stages well ta drama se dobro obnese (samo) na odru

stagger² [stǽgə] neprehodni glagol
opotekati se
figurativno omahovati, oklevati, obotavljati se, kolebati, biti neodločen, dvomiti; ženirati se; umakniti se (o četah)
prehodni glagol
vznemiriti, razburiti, zmesti, osupiti, zbegati, spraviti iz ravnotežja, omajati (vero itd.); razvrstiti (kaj) v cikcaku (da se izognemo sovpadanju)

to stagger under a burden opotekati se pod bremenom
to stagger to s.o.'s feet s težavo se dvigniti (spraviti) na noge
the news staggered him novica ga je osupila
to stagger with drunkenness opotekati se od pijanosti
to stagger office hours razporediti delovne ure tako, da se izognemo navalu v konicah zvečer in zjutraj

stagnate [stǽgneit] neprehodni glagol
zastajati, mirovati, ne se odtekati (o vodi)
figurativno biti v zastoju, v mrtvilu; stagnirati

stagner [stagne] verbe intransitif stagnirati, zastajati; biti v zastoju; biti nedelaven

stāgnō¹ -āre -āvī -ātum (stāgnum)

I. intr.

1. delati luže, kalužiti, stopati (udarjati) čez bregove, prestopiti (prestopati) breg (bregove), razli(va)ti se: Indus … ubi mollius solum reperit, stagnat Cu., Nilus … stagnat Sen. ph., ubi (sc. Nili aquae) evagatae stagnant Plin., qua Pellaei gens fortunata Canopi accolit effuso stagnantem flumine Nilum V., stagnante Pado Lucan., aquae stagnantes Plin., aquae late stagnantes Cu., stagnantibus undis Sil., effluit Nilus Aegaeo stagnantior Cl.

2. biti poplavljen (preplavljen), biti pod vodo: moenia oppidi stagnabant S. ap. Non., Iuppiter ut liquidis stagnare paludibus orbem … videt O., fluctuans in stagnantibus (sc. locis) Plin., stagnante solo Plin., stagnantes ripae Sil., campi stagnantes effuso aequore Sil., humo late stagnante Amm.; metaf. biti omočen s čim, biti preplavljen (prepojen) s čim, imeti veliko česa: terra caede stagnans Sil., regna stagnantia sanguine Sil. —

II. trans. poplaviti (poplavljati), preplaviti (preplavljati): quaeque sitim tulerant, stagnata paludibus hument O., Tiberis plana urbis stagnaverat T.

stall¹ [stɔ:l]

1. samostalnik
prostor, oddelek v hlevu za eno žival, boks; hlev (za konje, govedo); tržna stojnica, lesena lopa, šotor s prodajalno
cerkev (ograjena) klop, sedež v cerkvi; kanonikat
gledališče parket, sedež v prvih vrstah parterja
množina osebe na teh sedežih; prevleka, kapica, naprstnik za ranjen prst
tehnično zastoj (motorja)
aeronavtika kolebanje (letala) zaradi zmanjšane brzine
mineralogija delovno mesto v rudniku

book-stall at the station stojnica, lopa za prodajo knjig na postaji
butcher's stall stojnica mesnica
dean's stall cerkev dekanov sedež v cerkvi
stall money stojnina, tržnina

2. prehodni glagol
držati (imeti) v hlevu, hraniti in pitati v hlevu; razdeliti (hlev) na oddelke (bokse); postaviti v boks
tehnično ustaviti, blokirati (motor)
ameriško zapeljati (avto) v blato ipd.
zastarelo uvesti v (neko) službo, instalirati
neprehodni glagol
zagaziti, zabresti, obtičati (o avtu)
tehnično odpovedati (o motorju)
aeronavtika kolebati, majati se zaradi zmanjšane hitrosti (o letalu); stati v hlevu (o živini); biti v pesjaku (o psu)

stall² [stɔ:l]

1. samostalnik
ameriško, sleng pretveza, izgovor, zavlačevalni manever
ameriško, sleng žeparjev pajdaš, ki odvrača pozornost žrtve med tatvino

2. neprehodni glagol
ameriško, sleng upirati se, izogibati se, izgovarjati se
šport namerno biti počasen
prehodni glagol (često off)
ameriško, sleng zavlačevati, odrivati, ne pustiti k sebi

stand by neprehodni glagol
stati (biti) ob (pri) in (morati) gledati; (mirno) gledati
vojska biti v pripravljenosti

I shall not stand by and see my brother mocked at ne bom mirno gledal, kako se norčujejo iz mojega brata
stand by! vojska mirno!