Franja

ródom pril. rodom, podrijetlom, poreklom, po rođenju: rodom je Bosanec

rȍđāk m
1. sorodnik
2. sorodnik po materi, bratranec, sin materinega brata ali sestre

rogàtija ž (lat. rogatio)
1. darilo nevesti po snubitvi
2. semenj, s potovanja prineseno darilo

roll¹ [róul] samostalnik
zvitek (papirja, pergamenta itd.), rola; listina, seznam, spisek, popis, imenik, register, katalog; zmotani akti, spisi, letopisi, kronike, anali itd.
ameriško, sleng zvitek bankovcev, denar; kruhek, žemljica, (mesna) rulada
arhaično polž
tehnično valj, cilinder
vojska klicanje po imenih, apel; valjanje, trkljanje, kotaljenje, obračanje
figurativno majava hoja, guganje; pozibavanje (ladje, letala); bobnenje (groma), hrumenje, valovanje (vode); (o zvoku) blagoglasje, skladnost, gostolevek (kanarčka)
aeronavtika obračanje, vrtenje (umetnostno letanje)

roll film film v zvitku
roll of hair rola, zvitek, koder las
roll of honour častni seznam (zlasti padlih v vojni)
Master of the Rolls predsednik državnega arhiva
the Rolls državni arhiv, registratura (v Londonu)
Swiss roll vrsta sendviča z marmelado
to call the roll klicati po imenih
to put on the roll vpisati v seznam
to strike s.o. off the rolls brisati, črtati koga s seznama; diskvalificirati koga (zaradi nepoštenja itd.)

roll-call [róulkɔ:l] samostalnik
klicanje po imenih, apel
vojska zbor (za apel)

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

Romanize [róumənaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
romanizirati, porimljaniti, poromaniti, napraviti rimsko, dati rimske lastnosti, napraviti rimskokatoliško; postati rimski, živeti po rimskem načinu, postati rimokatolik

romanize (Greek words) pisati ali tiskati z antikvami (grške besede)

rondeau [rɔ́ndou] samostalnik
pesmica s 13 (ali 10) stihi in s po dvema rimama

rope down prehodni glagol & neprehodni glagol
spustiti (se) po vrvi navzdol

ropemanship [róupmənšip] samostalnik
spretnost v hoji po vrvi ali v plezanju z vrvjo

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

rose-water [róuzwɔ:tə]

1. samostalnik
rožna voda; vonj, parfem vrtnic
figurativno komplimenti, nežno ravnanje

2. pridevnik
dišeč po rožni vodi
figurativno nežen, nežno čuteč

rose-water manners množina prefine manire (vedenje)
rose-water treatment premehko, zelo nežno ravnanje (postopek), komplimenti ipd.
rose-water surgery kirurgija, ki ne prizadene bolniku bolečin
a revolution, and no rose-water one revolucija, in (to) še malo ne nežna

rosúkati ròsūkām, rosūčēm rosljati, po malem rositi: već čitav dan rosuka

rosùljati -ā rosljati, po malem rositi

rotate [routéit] neprehodni glagol & prehodni glagol
vrteti (se), obračati (se), krožiti; menjavati (se) po redu, po turnusu (in office v službi)
rotirati, razporediti v pravilnem redu
agronomija kolobariti, načrtno menjavati kulture na določenem zemljišču

rote³ [róut] neprehodni glagol
po vrsti se menjavati

to rote out po vrsti izločiti

roundabout [ráundəbaut]

1. samostalnik
(dolg) ovinek; krožni promet; vrtiljak
ameriško kratek jopič
množina, figurativno ovinkarjenje, dolgovezno govorjenje, hoja okrog (česa); oklevanje, cincanje

to make up on the swings what you lose on the roundabouts figurativno izravnati izgubo
to lose on the swings what you make on the roundabouts figurativno po mnogem sem in tja biti natančno tam kot na začetku, ničesar ne doseči

2. pridevnik
ovinkast, po ovinkih; indirekten, posreden; obširen
ameriško tesno se prilegajoč; (redko) okroglast, čokat, tršat, zastaven

roundabout explanations obširne razlage
to tell in a roundabout way povedati (reči) z namigovanjem

roundly [ráundli] prislov
odkrito, iskreno, odločno; kratko malo, naravnost, čisto resno; brezobzirno, ostro, temeljito, brez oklevanja; okroglo, približno; hitro; naokoli, po ovinkih

I told him roundly povedal sem mu v obraz
to go roundly to work lotiti se temeljito dela

roussi [rusi] masculin duh po ožganem, po smodu

ça sent le roussi to diši po ožganem
sentir le roussi (figuré, vieilli) biti sumljiv; (zadeva) slabo se razvijati, se obračati

route [ru:t]

1. samostalnik
cesta, pot; (določena) smer hoje, kurs
vojska maršruta
medicina pot, dostava (zdravila telesu)

by the oral route medicina skozi usta, per os
column of route pohodna kolona
to get the route dobiti ukaz za pohod
to go the route figurativno zdržati do konca, do cilja

2. prehodni glagol
železnica označiti pot(ovanje) na vozni karti; naprej poslati (dokumente) po uradni poti