Franja

plācō -āre -āvī -ātum (v. causativum k placēre kakor sēdāre k sedēre; prim. placeō in plānus)

1. (z)ravna(va)ti, izravna(va)ti, (z)gladiti, (iz)gladiti (= (u)miriti): tumida aequora V., maria placata V.

2. metaf.
a) miriti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirj(ev)ati), (u)tolažiti, (u)tešiti, (po)tešiti (naspr. concitare, perturbare): deos Ci., Plutona tauris H., donis iram deorum Ci., invidiam H., ventos sanguine V., animos V., aliquem beneficiis Ci., canem Petr.; metaf.: escā ventrem H., sitim Mart.
b) spraviti koga s kom: p. aliquem rei publicae Ci., animo placari in aliquem N. spraviti se s kom, homo sibi ipse placatus Ci. sam seboj spravljen, mirnega srca. — Od tod adj. pt. pf. plācātus 3, adv. -ē

1. pomirjen, potolažen, spravljen: Eurydice V., placatiore eo et suā et regis spe invento L., quanto id maiore et placatiore animo decet vos facere in hac victoria L.; z dat.: exercitus duci placatior L.

2. metaf.
a) miren, umirjen, spokojen, tih, pohleven, krotek, blag, nežen, prijeten, mil, blagomil, miroljuben, dobrodušen, prijazen, hladnokrven, blažen: vita Ci., res placatae et minime turbulentae Ci., animi quietus et placatus status Ci., placatiore animo aliquid ferre Ci., placatissima quies Ci., omnia humana placate et moderate ferre Ci. ep.
b) prijazen, blag, blagonaklonjen, milostljiv, milosten, usmiljen: Venus Pr.

Opomba: Sub vos placo (tmeza) = vobis supplico P. F.

pláča (uradniška) salary; (oficirska) pay; (delavska) wage, wages pl

s polno pláčo on full pay
bedna pláča miserable pay
stalna pláča fixed salary
začetna pláča commencing salary
pláč, ki je zadostna za življenje living wage
izkustvu in učinku ustrezna pláča salary commensurate with experience and ability
nameščenec s stalno pláčo salaried employee
delavec, ki dela za bedno pláčo wage slave
dodatek k pláči additional pay, bonus
odtegljaj od pláče deduction from salary, stoppage
povišanje pláče wage rise, increase (ali rise) in salary
znižanje pláče salary cut, reduction in pay
zamrznitev pláč wage freeze
odtegniti komu od pláče to stop (something) out of someone's salary
povišati pláčo to raise (ali to increase) someone's salary
dobivati dobro pláčo to get good wages, to draw a good salary
znižati pláče to lower someone's wages (oziroma salary)
dajati komu pláčo to pay someone a wage (ali a salary)

pláča paie ženski spol , paye ženski spol ; (delavska) salaire moški spol , rétribution ženski spol , rémunération ženski spol ; (služinčadi) gages moški spol množine ; (vojaška, podčastniška) prêt moški spol , (oficirska) solde ženski spol ; (uradniška) appointement(s) moški spol, (množina) , traitement moški spol ; (v svobodnih poklicih) honoraires moški spol množine , émoluments moški spol množine

plača od kosa (akordna), po učinku salaire aux pièces (ali à la tâche), au rendement
plača od ure gain moški spol horaire
plačo prejeti toucher ses appointements (ali son traitement, son salaire, sa paie)
bruto plača salaire brut
neto plača salaire net (ali direct)
garantirana, minimalna, nezadostna, nominalna, osnovna, realna, začetna plača salaire (ali traitement) garanti, minimum, insuffisant, nominal, de base, réel, initial
najnižja zajamčena plača salaire minimum interprofessionnel garanti (S.M.I.G.)
urna, dnevna, tedenska, mesečna, letna plača salaire (ali traitement) horaire, journalier (ali à la journée), hebdomadaire, mensuel, annuel
petnajstdnevna plača quinzaine ženski spol
smešno nizka plača traitement (ali salaire) dérisoire
dodatek k plači supplément moški spol de traitement
odtegljaj od plače retenue ženski spol sur le salaire (ali le traitement)
zahteve glede plače revendications ženski spol množine de salaire
zamrznjenje (blokiranje) plač blocage moški spol des salaires
zmanjšanje, znižanje plač abaissement moški spol (ali réduction ženski spol) des salaires
zvišanje plač augmentation ženski spol (ali hausse ženski spol, majoration ženski spol) des salaires (ali des appointements)
dvigniti svojo plačo toucher sa paie
dobivati stalno plačo toucher un traitement (ali un appointement) fixe

plačílo paiement moški spol , payement moški spol , remboursement moški spol ; (služinčadi) gages moški spol množine ; salaire moški spol , honoraire(s) moški spol, (množina) , rémunération ženski spol , rétribution ženski spol , gain moški spol

plačilo s čekom, v gotovini paiement par chèque, au comptant
plačilo od kosa paie ženski spol à la pièce
plačilo na obroke paiement par termes (ali à tempérament)
plačilo za strah salaire moški spol de la peur
(ne)zmožen plačila (in)solvable
delno, dodatno plačilo paiement partiel, supplémentaire
vnaprejšnje plačilo paiement anticipatif, préachat moški spol
vsako delo je vredno plačila toute peine mérite salaire
odlog, rok, termin plačila sursis moški spol, délai moški spol, terme moški spol de paiement
potrdilo o plačilu récépissé moški spol
poziv za plačilo sommation ženski spol de paiement
ustavitev (zapora) plačil suspension ženski spol (ali cessation ženski spol, blocage moški spol) de paiements, faillite ženski spol
vstop proti plačilu entrée ženski spol payante
namesto plačila au lieu (ali en guise) de paiement
proti plačilu contre (ali moyennant) paiement (ali remboursement), pravno à titre onéreux
izvršiti plačilo faire (ali effectuer) un paiement
odkloniti plačilo refuser de payer
opomniti, pozvati k plačilu sommer de payer
prejemati, zahtevati plačilo accepter, demander rétribution
ustaviti plačila cesser (ali suspendre) les paiements

plačílo pago m ; remuneración f ; gratificación f ; (honorar) honorarios m pl

kot plačilo za en pago de
proti plačilu a pago, contra (ali mediante) pago
namesto plačila en lugar de pago
odložitev plačila prórroga f; moratoria f
potrdilo o plačilu recibo m
ustavitev (zapora) plačil suspensión f (bloqueo m) de pagos
odkloniti plačilo rehusar el pago
opomniti, pozvati k plačilu reclamar (ali apremiar para) el pago
(ne)zmožen plačila (in)solvente

plagella -ae, f (demin. k plaga²) = gr. πτύγμα dvogubo zložena cunjica, blazinica: Cael.

plague¹ [pléig] samostalnik
medicina kuga
figurativno muka, nadloga, udarec, kazen
pogovorno pokora, nadloga (človek)

plague on it! naj gre k vragu!
plague boil kužna bula

plagula -ae, f (demin. k plaga²)

1. pola toge: non, si quis tunicam in usu ita consuit, ut altera plagula sit angustis clavis, altera latis Varr.

2. pola papirja: premitur ergo praelis, et siccantur sole plagulae atque inter se iunguntur Plin.

3. preproga, prestirača, rabljena
a) kot posteljna odeja: Varr. fr. ap. Non., pallam fac cito de mensa et plagulam de lecto [et] pellis demitte ordine Afr. fr., in pulvinaribus plagulis Non.
b) kot posteljno ali nosilnično zagrinjalo: ii primum lectos aeratos, vestem stragulam pretiosam, plagulas et alia textilia L.

planguncula -ae, f (demin. k gr. πλαγγών) voščena lutka (punčka, čeča): in his inventae sunt quinque plangunculae (v novejših rokopisih imagunculae) matronarum Ci. ep.

plan|iti (-em)

1. v sobo, hišo, iz sobe ipd.: stürzen, stürmen (noter hereinstürzen, hineinstürzen, ven herausstürmen, hinausstürzen, herausstürzen, hinausstürmen, nazaj zurückstürzen, zurückstürmen, proč davonstürzen, davonstürmen, tja hinstürzen, k zustürzen auf, zustürmen); priti: angestürzt kommen

2. iz spanja, pokonci: aufschrecken, hochschrecken, auffahren, aus dem Schlaf schrecken

3. (vzkipeti) aufbrausen, auffahren

4.
planiti nad človeka, hrano: sich stürzen auf, herfallen über
planiti pokonci (upreti se) aufbegehren
planiti v sich stürzen in

planta ženski spol rastlina, zelišče; podplat; načrt, osnutek, tloris, stavbni načrt; nadstropje; tabelaričen seznam; rudniški rov

planta baja pritličje
planta medicinal zdravilno zelišče
planta trepadora (rast) plezavka
planta del pie podplat
planta vivaz vedno zelena rastlina
de planta do kraja, temeljito
echar plantas bahati se
echarse a las plantas (de) vreči se komu k nogam

plaustrīx -īcis, f (fem. k plausor) ploskalka, ploskačica: Non.

plēbēcula -ae, f (demin. k plēbēs) navadno (preprosto, revno) ljudstvo (ljudstevce, ljudstvece), drhal(ca), sodrg(ic)a, plebejčki: Hier., misera ac ieiuna plebecula Ci. ep., plebecula urbana Ci., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., ergo ubi commota fervet plebecula bile Pers. — Soobl. plebicula -ae, f: Iul. Val., operam remisit praefatus sineret se plebiculam pascere Suet.

pljuska|ti (-m) pljus(k)niti platschen, schwappen (ob gegen); valovi ob kaj: (etwas) überspülen, bespülen, rahlo: plätschern; tekočina čez rob posode: schwappen, überschwappen

plōrātillum -iī, n (demin. k plōrātus) tuljenje, jokanje, glasno toženje, glasna tožba: iam hercle ego faciam ploratillum, nisi te facio propitiam Pl.

plōstellum -ī, n (demin. k plostrum) voziček: plostello adiungere mures H., plostellis imponere (z acc.) Aug., p. Poenicum Varr. punski voziček, nekak stroj za vršenje žita.

plūmula -ae, f (demin. k plūma) puhovo (puhasto) peresce, perce: ab ornithone † plumula, † in qua media sunt caveae Varr., plumulaeque sub cauda clunibus detrahendae Col., sed color psittaco viridis et intimis plumulis et extimis palmulis Ap., quis leniter fluctuantibus promicant molles plumulae, crescunt et fortes pinnulae Ap., nec ullae plumulae nec usquam pinnulae, sed plane pili mei crassantur in setas et cutis tenella duratur in corium Ap., per umeros volatilis dei pinnae roscidae micanti flore candicant et quamvis ali[i]s quiescentibus extimae plumulae tenellae ac delicatae tremule resultantes inquieta lasciviunt Ap.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

plūsculus 3 (demin. k plūs) nekoliko (nekaj, malo) več: pluscula supellex Ter., sal Col., plusculae noctes Ap. več noči, pyxides Ap.; neutr. sg. plūsculum

1. subst.: eae (sc. eae), in quibus plusculum negotii Ci., ut plusculum sibi iuris populus adscisceret Ci.; abs. s quam: ne aspernere amorique nostro plusculum etiam quam concedet veritas largiare Ci. ep.

2. adv. invitavit se plusculum Pl., plusculum annum (= plusculum quam annum) Pl. več kot eno leto.

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town