Franja

perdant, e [pɛrdɑ̃, t] adjectif izgubljajoč; masculin, féminin gubitnik, -ica, oseba, ki je izgubila; masculin, marine upadajoča oseka

numéro masculin perdant številka, ki ni ničesar zadela
il a été le gros perdant dans cette affaire on je največ izgubil pri tej stvari, zadevi

perdido izgubljen; sprijen, pokvarjen, razuzdan

¡está perdido! izgubljen je! z njim je konec!
llevar perdida la cuenta de... ne se več (dobro) spominjati na ...
estar perdido por una mujer smrtno zaljubljen biti v neko žensko
oficina de objetos perdidos urad za najdene stvari
puesto perdido de polvo čisto zaprašen
darse por perdido priznati se za premaganega
es un borracho perdido nepoboljšljiv pijanec je
es un perdido (on) ni nič prida

perfékten perfecto

on govori francosko perfektno habla perfectamente el francés, habla el francčs a la perfección

perform [pəfɔ́:m]

1. prehodni glagol
napraviti, izvršiti, izvesti, končati (delo)
gledališče uprizoriti (igro), igrati (vlogo); igrati (glasbeni instrument)

2. neprehodni glagol
izvršiti nalogo
tehnično delati (stroj)
gledališče igrati, nastopiti, predvajati

pravno able to perform dela zmožen
pravno failure to perform neizpolnitev
to perform on the piano igrati klavir

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.

person [pə:sn] samostalnik
oseba, posameznik, individuum; zunanjost, telo
slovnica oseba

in person osebno
for my person kar se mene tiče
artificial (ali juristic) person pravna oseba
natural person fizična oseba
he has a fine person ima lepo telo
you are the very person I want prav tebe želim
search of the person osebna preiskava
to carry s.th. on one's person imeti kaj pri sebi

personne¹ [pɛrsɔn] féminin oseba, osebnost; človek; moški, ženska; figuré figura, postava

en personne osebno, sam; poosebljen
il est la bonté en personne on je poosebljena dobrota, sama dobrota ga je
sans acception de personne(s) neglede na osebo
content de sa personne samovšečen, samoljuben
grande personne velika, odrasla oseba
jeune personne (mlado) dekle
personne civile, morale, juridique pravna oseba
personne déplacé preseljenec
personne physique fizična oseba
personne publique človek javnega življenja
aimer sa personne imeti rad komodnost, udobje
s'assurer de la personne de quelqu'un aretirati, prijeti koga
être bien fait de sa personne biti čedne postave
être bonne personne biti dobrodušen
exposer sa personne tvegati svoje življenje
payer de sa personne izkazati se pravega moža, ne se bati truda, nevarnosti
répondre de la personne de quelqu'un jamčiti za koga

perturbateur, trice [-türbatœr, tris] adjectif ki dela nered, kali mir; masculin, féminin nemirnež, rušilec miru, rogovilež

on chassa de la salle une poignée de perturbateurs izgnali so iz dvorane nekaj, peščico rogoviležev

pès dog; (v otroškem jeziku) bowwow; figurativno (psovka) scoundrel, rascal, cur, dog

mlad pès pup, puppy
pès čuvaj house-dog, watchdog
pès na verigi arhaično bandog
pès jazbečar terrier
lovski pès hound
trop, povezka lovskih psov a pack of hounds, dog couple
pès mešanec mongrel; ZDA žargon mutt
mesarski pès, doga mastiff
morski pès shark
ovčarski pès shepherd dog
pès prepeličar spaniel
pès ptičar pointer
stekel pès mad dog
ljubitelj psov dog lover, arhaično cynophile
oddelek za pse dog box
konopec, vrvica za psa lead, leash, slip
reja psov breeding of dogs
sledilni pès bloodhound
lačen kot pès as hungry as a wolf
utrujen kot pès dogtired
biti na psu (figurativno) to be on one's beam-ends
naščuvati psa na koga to set the dog on someone
priti na psa to go to the dogs, to go down in the world, (žargon) to go to pot
vem, kam pès taco moli (figurativno) I know which way the wind blows
razumeti se kot pès in mačka to agree like cat and dog
živita (gledata se) kot pès in mačka they live (ali lead) a cat-and-dog life
pès, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
psom vstop prepovedan! no dogs admitted
pozor, hud pès! beware of the dog!
vidim, kam pès taco moli pri tebi I get your drift, I see what you're getting at

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pesant, e [pəzɑ̃, t] adjectif težak; figuré okoren, neroden, tog, neokreten; nadležen

avoir la tête pesante imeti težko glavo, biti pijan
il a la main pesante kamor on udari, še trava ne zraste
avoir un sommeil pesant imeti težko spanje
marcher d'un pas pesant imeti težko in počasno hojo, korakati, hoditi s težkimi koraki

pések sand

fin pések fine sand
kup péska a heap of sand
plast péska a layer of sand
zaboj za pések sandbox
grad iz péska (na plaži) sandcastle
trosilec péska (pri lokomotivi) sander
zrno péska grain of sand
vreča péska sandbag
živ pések quicksand, shifting sands pl, (sipina) syrtis
zgrajen na pésku built on sand
graditi na pésku (figurativno) to build on sand, to plough the sands, to rely on a broken reed
to je samo pések v oči (figurativno) that's pure eyewash
nasuti komu pések v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes, to hoodwink someone, to bamboozle someone
posuti s péskom to sand, to strew with sand
zasuti s péskom, zakopati v to sand

pést fist

polna pést a handful, a fistful
stisnjena pést clenched (ali closed) fist
na lastno pést (figurativno) on one's own account, on one's own
udarec s pestjo punch, žargon fourpenny one
pravica, pravo pésti club law, fist law
boriti, tepsti se s péstjó to brawl, to have a punch-up (ali fistfight)
groziti s péstjó to shake one's fist at someone
imeti koga v pésti (figurativno) to have someone in the hollow of one's hand
udariti po mizi s péstjó to bring one's fist down heavily on the table
v pést se smejati to laugh inwardly, to laugh up one's sleeve
dobil sem ga v pést (figurativno) I have got him into my clutches
iti (naprej) na lastno pést to go (ahead) on one's own
bíti, udariti s péstjó to punch, to strike with one's fist, to fist
udariti koga s péstjo to give someone a punch
borba, pretep s péstmi punch-up, fistfight, humoristično bout of fisticuffs
stisniti pésti to clench one's fists

péšec walker, pedestrian; (vojak) foot soldier, infantryman, pl -men

on je dober (slab) péšec he is a good (bad) walker
nepreviden péšec (pogovorno) jaywalker
prehod za péšce pedestrian crossing

pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)

nizka (visoka) pêta low (high) heel
čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
od glave do pête from head to toe
na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
pête odnesti (figurativno) to escape
komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
sedeti na pêtah to sit on one's heels
zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels

pétek Friday

v pét on Friday
ob pétkih on Fridays
črni pétek (nesrečen dan) black Friday
veliki pétek religija Good Friday

petêlin cock; ZDA rooster; (na puški) cock

divji petêlin capercaillie, capercailzie
domači petêlin cock
petêlin za dvobojevanje gamecock
petêlin na strehi (vetrnica) weather vane, vane, weathercock
napeti petêlina pištole to cock pistol
priklicati komu rdečega petêlina na streho (zažgati mu hišo) to set someone's house on fire

péter [pete] verbe intransitif prdeti, spuščati vetrove; populaire počiti ob eksploziji; razleteti se, raztrgati se; verbe transitif strgati

ça va péter du feu, le feu hudo bo zaropotalo
il pète le feu on kipi od dinamizma
il faut que ça pète to se mora nehati (za vsako ceno)
l'affaire lui a pété dans les mains zadeva mu je spodletela
la grenade lui a pété dans les mains granata se mu je razletela v rokah
péter plus haut que le cul (vulgairement) (figuré) previsoko letati

péti (pôjem) to sing, (v cerkvi) to chant; (o zvonu) to ring; (ptice) to warble, to twitter, to chirp; (petelin) to crow; (pesnikovati) to be a poet, to compose poetry

péti v zboru to sing in a choir
péti z not brez vaje to sight-read
péti po notah to read music, to sing from a score (ali from music)
prenizko péti to sing too low, to sing flat
previsoko péti to sing too high, to sing sharp
péti (vesele) božične pesmi to sing (Christmas) carols, to go carol-singing
večglasno péti to sing in parts
enoglasno péti to sing in unison
učiti se péti to learn singing
začeti péti to intone, to begin to sing
napačno péti to sing out of tune
prav(ilno) péti to sing in tune
péti na vse grlo to sing at the top of one's voice
péti komu hvalo to sing someone's praises
péti vedno isto pesem (figurativno) to be always harping on the same theme
korakali so in peli na vse grlo they marched on, singing at the top of their voices

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!