Franja

slalomirati glagol
1. (vijugati) ▸ szlalomozik
Najin rikšar uspešno slalomira med stojnicami in besno trobi. ▸ A riksánk sikeresen szlalomozik a bódék között, dühösen dudálgatva.
Steza je vedno zaparkirana, med drogovi ulične razsvetljave je treba slalomirati. ▸ A kerékpárútra mindig ráparkolnak, a lámpaoszlopok között kell szlalomozni.

2. (usklajevati) ▸ szlalomozik, približek prevedka ▸ egyensúlyt megőriz
Občudujem vse uspešne in inteligentne direktorice, ki uspešno slalomirajo med službo in družino. ▸ Csodálok minden sikeres és intelligens igazgatónőt, akiknek sikerül a munkahely és a család között szlalomozni.
Kako naj ljudje slalomiramo med lastnim okusom in modnimi zapovedmi? ▸ Miként őrizzük meg az egyensúlyt a saját ízlésünk és a divattrendek között?

3. v športu (voziti slalom) ▸ szlalomozik [műlesiklás]
Na pokalu Vitranc je v karieri slalomiral devetkrat, točke si je prismučal enkrat (v prejšnji zimi). ▸ A Vitranc-kupán pályafutása során kilenc alkalommal szlalomozott, pontokat egyszer (tavaly télen) sikerült szereznie.

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

slíšati (-im) imperf.

1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole

služábnica servant-girl, servant-woman; maid-servant, female servant; (hišna) housemaid, parlour-maid, (sobarica) chambermaid, lady's maid; ZDA help

služábnica za vse maid of all work, pogovorno slavey

smejáti se rire , popularno rigoler

smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
smejati do solz rire aux larmes
od srca smejati rire de bon cœur
brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
vsi se mu smejejo il est la risée de tous
kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

smejáti se reír; reírse

smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor

smér direction; course; line; tendency; trend

v sméri (česa) in the direction (of)
v eni sméri one-way
v vse sméri in all directions, in every direction
v ravni sméri straight on, straight ahead
v nasprotni sméri in the opposite direction
v obeh sméreh both ways
v (proti) sméri kazalca ure clockwise (anticlockwise)
pluti v določeni sméri to steer a course, to set course (for)
sprememba sméri change of direction
nova smér v pesništvu a new tendency in poetry

smér direction ženski spol , sens moški spol ; (ladje) route ženski spol ; (letala) cap moški spol ; (literarno, umetnost, politika) tendance ženski spol , courant moški spol , orientation ženski spol (tudi figurativno)

v smeri proti en direction de, dans la direction de
iz smeri od (vlak) en provenance de, (pro)venant de
v vse smeri en tous sens, dans toutes les directions
v obratni smeri en sens inverse
v premi, ravni smeri en ligne droite, tout droit
smer gibanja sens du mouvement
smer letenja direction de vol
smer toka (elektrika) sens du courant
smer vetra direction du vent
smer vožnje sens de la marche
smer vrtenja sens de rotation
iti v smeri k prendre la direction de, faire route vers (ali pour), mettre le cap sur
iti, nadaljevati v isto smer aller, continuer dans la même direction
izgubiti pravo smer se désorienter, être désorienté, perdre l'orientation (ali familiarno le nord, la tramontane)
spremeniti smer changer de direction (ali de route, de cap)

smér dirección f ; sentido m ; (kurs) rumbo m , derrota f ; fig (tendenca) tendencia f , orientación f ; (v umetnosti) escuela f

v smeri proti en dirección hacia
iz smeri od procedente de
s smerjo k, v con dirección a
v vse smeri en todas las direcciones
v obratni smeri en sentido inverso
v premi ravni smeri en línea derecha, (naravnost) todo derecho
sprememba smeri cambio m de dirección
vlak iz smeri (od), v smeri v tren m procedente de..., con destino a...
smer pohoda (poleta, vetra) dirección de marcha (de vuelo, del viento)
določiti smer ladje arrumbar
iti v smeri k tomar la dirección de
iti v drugo smer tomar otra dirección, tomar otro rumbo (tudi fig)
izgubiti pravo smer desorientarse
spremeniti smer cambiar de dirección

smísel signification ženski spol , sens moški spol ; (besede) acception ženski spol

brez smisla dépourvu (ali vide) de sens, insensé, absurde, stupide
v nekem smislu en un sens, dans un sens
v ožjem smislu dans un sens plus restreint, au sens étroit
v širšem smislu par extension, au sens large
v pravem (prenesenem) smislu au sens propre (figuré)
v polnem smislu besede dans toute la force du terme, dans toute l'acception du mot
v smislu zakona dans l'esprit de la loi, conformément à la loi
imeti smisel za humor (za glasbo) avoir le sens de l'humour (de la musique)
imeti smisel za lepoto (za umetnost) avoir le sentiment du beau (de l'art)
smisel za red esprit moški spol d'ordre
smisel življenja sens de la vie
za to nimam smisla (nagrtjenja) je n'ai pas de goût (ali de penchant) pour cela
to nima smisla cela n'a pas de sens, cela ne rime à rien, c'est absurde, c'est inutile
kakšen smisel ima vse to? à quoi tout cela sert-il (ali rime-t-il)?

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben

smútiti smûtīm
I.
1. vznemiriti, razburiti
2. skaliti: smutiti vodu
3. zmešati, zmesti, pretresti: smutiti koga; smuti pa prospi: mi smo odmah kazali da je to smuti pa prospi precej smo rekli, da je to vse skupaj en nič
4. užalostiti: smutiti koga
II. smutiti se
1. zmesti se
2. zmegliti se: smutilo mi se pred očima

snésti

vse snesti comer sin dejar resto, fam dejar el plato limpio
snesti besedo faltar a su palabra

snuff² [snʌf]

1. samostalnik
vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
figurativno majhna količina, ščepec

a pinch of snuff ščepec njuhanca
to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
to take snuff njuhati, nosljati tobak

2. neprehodni glagol
vohati, obvohavati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
njuhati, nosljati tobak; smrkati
prehodni glagol
smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
figurativno vohati, slutiti (kaj)

to snuff it spoznati (spregledati) prevaro

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

socket [sɔ́kit]

1. samostalnik
votlinica, luknja (npr. v svečniku za svečo)
medicina sklepna ponvica, jamica; očesna jamica; okov (žarnice)
elektrika vtikalna doza
tehnično obojka, flanša

socket of teeth zobna jamica
eye socket očesna jamica
socket-joint medicina, tehnično óblasti sklep
ball and socket joint univerzalni sklep (ki se premika na vse strani)
you have almost pulled my arm out of its socket skoraj si mi izpahnil roko

2. prehodni glagol
vtakniti v obojko ali v vtikalno dozo

sodi|ti⁴ [ó] (-m) kam (spadati) gehören (zraven dazugehören)
vse, kar sodi zraven alles was dazugehört, das ganze Drum und Dran

soleil [sɔlɛj] masculin sonce; sončna luč; botanique sončnica; religion monštranca

au soleil na soncu
sous le soleil pod soncem, na zemlji
au coucher, au lever du soleil ob sončnemi vzhodu, zahodu
bain masculin de soleil sončna kopel
robe féminin bain de soleil poletna obleka, ki pušča roké in hrbet gole
coup masculin de soleil sončarica
soleil artificiel umetno višinsko sonce
le soleil levant, couchant vzhajajoče, zahajajoče sonce
lunettes féminin pluriel de soleil sončna očala
le Roi-Soleil Ludvik XIV.
il fait (du) soleil sonce sije
il fait grand soleil svetel, zelo sončen dan je
avoir des biens au soleil biti lastnik zemljišča, hiš
le soleil commence à chauffer sonce začenja greti
se faire bronzer au soleil porjaveti na soncu
faire le grand soleil à la barre fixe napraviti veletočna drogu
le soleil se lève, se couche sonce vzhaja, zahaja
se lever avec le soleil zgodaj vstati
(familier) piquer un soleil močno zardeti
prendre du soleil sončiti se
le soleil brille pour tout le monde (proverbe) sonce sije za vse (ljudi)