Franja

barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

barbear

pasar barbeando la orilla (mor) pluti tik ob obali
barbearse vztrajati pri svojem mnenju

barca¹ f

1. čoln, barka:
barca da pesca ribiška barka
barca da diporto športni čoln
barca a remi, a vela, a motore čoln na vesla, jadrnica, motorni čoln
andare, essere in barca pren. biti zmeden, mečkati

2. ekst. športno plovilo, barka, ladja, jahta:
fare le vacanze in barca preživeti počitnice na barki

3. pren. posli, družina, delo, podjetje:
mandare avanti la barca prebijati se
la barca fa acqua da tutte le parti pri poslih škriplje, slabo kaže
siamo tutti nella stessa barca vsi smo v isti kaši

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).

Bardūlis -is, m (Βάρδυλ[λ]ις) Bardulis, ilirski samozvani vladar: Bardulis Illyrius latro Ci. (pri nekaterih tudi Bardōlis ali Bardyllis).

barrage [baraž] masculin pregrada, zajezitev, jez; (cestna) zapora, ovira

barrage aérien zračna zapora
barrage antichar protitankovske ovire
barrage de ballonnets zapora z baloni
barrage de D. C. A. protiletalska zapora
barrage de mines minska zapora ali polje
barrage d'une usine hydro-électrique pregrada, zajezitev pri hidrocentrali
barrage de police policijska (cestna) zapora
barrage -réservoir dolinska pregrada
faire barrage à quelque chose ovirati, preprečiti kaj

barre [bar] féminin drog; palica; zapah; krmilo, veslo; navpična ali poševna črta (s peresom ali svinčnikom); močno butanje valov; pluriel otroška igra med dvema ognjema; marine sipina

barre fixe telovadni drog
barre de chocolat rebro čokolade
barres parallèles bradlja
barre d'or palica zlata
barre du gouvernail drog, vzvod pri krmilu
barre du tribunal ograjen prostor na sodišču (za pričo itd), sodišče
assommer à coups de barre pobiti z udarci z drogom
avoir le coup de barre biti kot ubit, biti izčrpan
être à la barre biti pri krmilu
c'est de l'or en barre to je zlata vredno, to je varna naložba (denarja)
être raide comme une barre de fer (figuré) togo se držati svojih načel
(commerce) paraître à la barre nastopiti pred sodiščem
avoir barre(s) sur quelqu'un biti na boljšem od koga
tenir la barre (figuré) imeti krmilo trdno v rokah
donner un coup de barre spremeniti smer, orientacijo
traduire, mander à la barre pozvati pred sodišče

barreau [baro] masculin drog (pri ograji), prečnica; prostor za odvetnike (na sodišču); odvetniški stan, odvetniški poklic

barreau de l'échelle prečnica pri lestvi
être inscrit au barreau biti odvetnik

barrière [barjɛr] féminin zagrada, pregrada; zapreka, ovira; zapornica

barrières d'un passage à niveau zapornice pri železniškem prehodu
barrières douanières carinske pregrade

bárva colour, ZDA color; (obraza) complexion, (tisk) ink; (znanstveno) chroma; (barvarska) dye, dyestuff; (plesk) paint; (tinktura) tincture; (za les, steklo) stain; (barvilo) pigment; (prevladujoča) hue; (temen ton, odtenek) shade; (svetel ton) tint; (glasu) timbre

bárve (blaga) colours pl, dyes pl, paints pl; (kartanje) suit
kričeče, prežive bárve gaudy colours, glaring colours
lokalna bárva local colour
mrtva bárva dull colour
mavričnih bárv rainbow-coloured, iridescent
nestalna, neobstojna bárva fugitive colour, fading colour
obstojna bárva fast colour
pisanih bárv variegated, piebald, mottled
svetla (temna) bárva light (dark) colour
živa bárva vivid (ali gay, bright) colour
preživa bárva dazzling colour
oljnata bárva oil colour, oil paint
vodne bárve water-colours
osnovna (komplementarna, mešalna) bárva primary (complementary, secondary) colour
spreminjasta bárva (v blagu) shot colour
tiskarska bárva printer's ink
občutljiv za bárve colour sensitive, fotografija orthochromatic
slep za bárve colour-blind
mešanje bárv colour mixing
bogastvo bárv richness in colour
igra bárv, prelivanje bárv play of colours, iridescence
škatla za bárve paintbox, colour box
trgovec z bárvami, z oljnatimi bárvami dealer in paints, paint dealer
trakovi jagodne bárve strawberry-coloured ribbons
veda o bárvah science of colour, chromatics pl (s konstr. v sg)
bárva obledi the dye fades
opisovati kaj v živih bárvah to give a glowing description of something
mešati bárve to mix colours
pokazati svojo pravo bárvo to show one's true colours, to show one's colours, to come out in one's true colours
priti z bárvo na dan (figurativno) to let the cat out of the bag, to speak one's mind
puščati bárvo to lose one's colour
spremeniti bárvo (v obrazu) to change colour
slikati v svetlih (temnih) bárvah to paint in bright (dark) colours
te bárve se ne ujemajo dobro these colours do not go well together
videti vse v rožnatih bárvah to see everything through rose-coloured spectacles
ta bárva pušča pri pranju this colour runs in the wash

bas² [bɑ] masculin spodnji del; vznožje; figuré nizkotnost; (dolga) nogavica

bas de l'eau oseka
bas de dame ženska nogavica
bas court, demi- bas kratka nogavica, dokolenka
bas de laine volnena nogavica, figuré prihranki
bas sans couture brezšivna nogavica
une paire de bas par nogavic
bas (de) nylon najlonka
bas de casse (typographie) male črke
de bas en haut od spodaj navzgor; kvišku
au bas de ob, na vznožju
au bas de la page na spodnjem delu, na koncu strani
du (ali de) haut en bas od zgoraj navzdol, figuré zviška
aller de bas en haut iti od spodaj navzgor
aller comme un bas de soie (figuré) prilegati se, biti kot ulit
mettre (enfiler), enlever (ôter, retirer) ses bas obleči, sleči nogavice
remailler, repriser des bas pobrati zanke pri nogavicah, zakrpati nogavice
une maille de mon bas a filé zanka se mi je spustila na nogavici

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

bas kitara stalna zveza
(brenkalo) ▸ basszusgitár
Pri omenjenem posnetku sta sodelovala Buddy Miles na tolkalih in Stephen Stills na bas kitari. ▸ Az említett felvételen együtt játszott Buddy Miles ütőhangszeren és Stephen Stills basszusgitáron.
Sopomenke: basovska kitara

bat² [bæt] samostalnik
palica za kriket, baseball ipd., lopar; gorjača, krepelce; igrač, odbijalec (kriketa)

off one's own bat samostojen; na lastno odgovornost; brez tuje pomoči
at a rare (ali good) bat zelo urno, hitro
right off the bat nemudoma, takoj
ameriško to come to bat spoprijeti se s težko nalogo, lotiti se hudega problema
a good bat dober igralec kriketa
to be on the bat biti na vrsti za udarec
to be at bat figurativno biti pri krmilu, imeti oblast

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

batterie [batri] féminin

1. militaire topniška baterija, enota topniškega polka

batterie côtière obalna topniška baterija
mettre en batterie postaviti v položaj za streljanje
dresser ses batteries (figuré) napraviti svoje načrte
démasquer ses batteries (figuré) odkriti, razkriti svoje baterije, odvreči krinko

2.

batterie de cuisine kuhinjska posoda

3. baterija (électricité)

batterie d'une automobile avtomobilski akumulator

4. musique tolkala; način bobnanja

il est à la batterie on igra pri tolkalih

battesimo m

1. relig. krst:
nome di battesimo krstno ime
fede di battesimo krstni list
tenere qcn. a battesimo držati koga pri krstu, biti komu krstni boter

2. pren. krst:
battesimo di una nave ladijski krst
ricevere il battesimo del fuoco prestati ognjeni krst

Batuecas

Las Batuecas dolina v Španiji
estar en las Batuecas ne biti pri stvari
parece que viene de las Batuecas ima robate (neuglajene) navade
batueco m bedak, tepec

baza ženski spol vzetek (pri igri)

hacer baza napraviti vzetke (pri kartanju); srečo imeti v
meter baza v pogovor se vmešati
no dejar meter baza nikogar do besede ne pustiti
sentada esta baza recimo, da je (temu) tako
tener bien sentada su baza velik ugled uživati