Franja

svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
prižgati svečo accendere una candela
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
rel. velikonočna sveča cero pasquale

svéčka (-e) f

1. dem. od sveča candelina, candela; moccolo:
pren. pod nosom mu visita dve svečki ha due moccoli al naso

2. teh. candela:
vžigalna, žarilna svečka candela di accensione, a incandescenza

3. med. supposta, candeletta

sway² [swéi] samostalnik
zibanje, pozibavanje, nihanje; mahanje, vihtenje, zamah; zvijanje; vpliv, moč, oblast, vlada(nje)

the sway of a tree zibanje drevesa
the sway of a bridge majanje mostu
to fall under s.o.'s sway priti pod vpliv kake osebe
to hold sway over vladati nad
the whole world was under the sway of Rome ves svet je bil pod rimsko oblastjo

sworn [swɔ:n]

1. pretekli deležnik od to swear

2. pridevnik
pravno (sodno) zaprisežen

sworn declaration pod prisego dana izjava
sworn enemies zakleti, smrtni sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
I'll be sworn, I dare be sworn prisežem (da...)

Syrācūsae -ārum, f (Συρακοῦσαι) Sirakúze, glavno mesto Sicilije, ki so ga l. 735 ustanovili Korintčani pod Arhijevim (Archias) vodstvom, rodno mesto Arhimeda in Teokrita (zdaj Siracusa): Ci., L., N., O., Mel., Plin., Sil., Vell., Tert., Aus. (ki meri Syràcūsae). Od tod adj.

1. Syrācūsānus 3 sirakúški, sirakužánski (sirakúžanski): Plin., conventus, lautumiae, mensae Ci.; subst. Syrācūsānus -ī, m Sirakúžan (Sirakužán): Pl.; pogosteje pl. Syrācūsānī -ōrum, m Sirakúžani (Sirakužáni), Sirakúzijci, preb. Sirakuz: Ci., L.

2. Syrācūsius 3 (Συρακοῦσιος) sirakúški, sirakúzijski: mensae Ci.; subst. Syrācūsiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakúzijci, Sirakúžani (Sirakužáni): Plin., Prisc.

3. Syrācosius 3 sirakóški, sirakózijski, iz Sirakúz izvirajoč (prihajajoč): Dio, Hicetus Ci., versus V., ars, poëta, urbs O., senex (= Archimedes) Cl.; subst. Syrācosiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakózijci, Sirakóžani (Sirakožáni): Ci.

šibíti to weaken

šibíti se to bend
šibíti se pod bremenom to weaken (ali to be weakening) under the load

šifr|a ženski spol (-e …) die Chiffre, die Verschlüsselung; številka: die Schlüsselzahl, beseda: das Schlüsselwort
številčna šifra die Ziffernschrift
ključavnica na šifro das [Zahlenschloß] Zahlenschloss
pod šifro unter der Chiffre
roman s šifro der Schlüsselroman

šífra chiffre moški spol , numéro moški spol

(v oglasu) pod šifro sous le numéro …

šífra cifra f

pisati v šifrah cifrar, escribir en clave
(v oglasu) pod šifro bajo la cifra

škórenj (-rnja) m stivale:
obuti, sezuti se škornje calzare, mettersi gli stivali, togliersi gli stivali
lovski škornji stivali da caccia
mehki škornji stivali alla ussara
gumijasti, usnjeni škornji stivali di gomma, di cuoio
ribiški škornji stivali da pescatore
pren. italijanski škorenj lo Stivale
trpeti pod tujim škornjem soffrire sotto il giogo straniero
med. mavčni škorenj ingessatura per gamba
hist. španski škorenj (mučilna naprava) stivaletto malese

Škorpijon samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ SkorpióKo se na nebu pojavi ozvezdje Škorpijon, Orion zgine iz našega vidnega polja. ▸ Amikor az égbolton megjelenik a Skorpió csillagkép, az Orion eltűnik a látómezőnkből.
Z vesoljskim teleskopom Hubble so v ozvezdju Škorpijona odkrili najstarejši znani planet. ▸ A Hubble-űrteleszkóppal a Skorpió csillagképben felfedezték a legöregebb ismert bolygót.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ SkorpióLuna v Škorpijonu prinaša čustveno intenzivnost in veliko ustvarjalnost. ▸ A Hold a Skorpióban érzelmi intenzitást és nagy mértékű kreativitást hoz.
Pod vplivom Jupitra v znamenju Škorpijona se v vas prebuja zmožnost sočutja. ▸ A Skorpió jegyében járó Jupiter hatására ébredezni kezd önben az együttérzés képessége.

škŕtati (-am) | škŕtniti (-em) imperf., perf. scricchiolare; stridere; raschiare, cigolare:
pesek, sneg škrta pod škornji la sabbia, la neve scricchiola sotto gli stivali
škrtati s peresom po papirju raschiare con la penna sulla carta
škrtati z zobmi stridere coi denti, digrignare i denti

šok [ó] moški spol (-a …) der Schock; doživetje: das Schockerlebnis, učinkovanje: die Schockwirkung; -schock (insulinski medicina Insulinschock, naftni Ölschock, živčni Nervenschock); der Stoß (vitaminski Vitaminstoß)
šok terapija die Stoßtherapie, Schocktherapie, Schockbehandlung
(z inzulinskimi šoki die Insulinschocktherapie)
pod šokom unter Schock
podoben šoku schockartig

šótor tienda f (de campaña) ; (zabaviščni, veselični) entoldado m

bivati pod šotorom campar (bajo las tiendas)
postaviti šotor plantar (ali armar ali montar) una tienda
podreti šotor levantar (ali alzar) la tienda

šôtor tent; (velik) pavilion; marquee

okrogel, zvončast šôtor bell tent
šôtor na sejmu tent stall, booth
šôtor za eno osebo one-man tent
pod šôtorom under canvas
postaviti šôtor to pitch a tent
podreti šôtor to strike a tent

šôtor tente ženski spol , pavillon moški spol

bivati pod šotorom camper (sous la tente)
postaviti, razpeti šotor dresser (ali planter) une tente
podreti šotor (re)plier une tente

špranj|a ženski spol (-e …) der Spalt, die Spalte, der Schlitz, die Fuge, zelo ozka: die Ritze, tanka kot las: der [Riß] Riss, [Haarriß] Haarriss
špranja pod vrati Türspalt, Türritze
tkivna špranja Gewebsspalte
drsna špranja der Gleitriss, die Gleitspalte, das Lawinenmaul
nastajanje špranj die Spaltenbildung
za špranjo širok spaltbreit

T, devetnajsta črka latinske abecede. Sorodna je in tudi zamenjuje se:
a) s črko b, npr.: libra iz λίτρα;
b) s p: pavus ali pavo iz ταώς, studium iz σπουδή,
c) tudi z drugimi črkami (s c, d, l, r, s). Aspirirani t so začeli izgovarjali šele v Ciceronovem času, npr. v besedah Cethegus, Carthago; na starejših spomenikih (columna rostrata) se uporablja še sam t, npr. Cartaciniensis. Pred s se t priliči: quassi iz quatsi, missus iz mitsus, fassus iz fatsus. Ti pred vokalom se je v poznejšem obdobju izgovarjal kot ci. Kot kratica je T. = Titus; Ti. = Tiberius; T. F. = testamenti formula; T. (v predpisih pod starimi senatskimi sklepi) ali Tr. ali T. P. = tribunus plebis; T. P. = tribunicia potestas.

tàban m (t. taban)
1. podplat: donja strana stopala zove se potplat ili taban; gori mu pod -ima; dati vatru -ima podkuriti komu pod podplati; zapeti, odapeti -ima o ladinu naglo jo pobrisati; potprašiti nekome -e pognati koga v beg; lizati nekome -e
2. star. čevelj: graditi kulu u širinu od trideset tabana
3. dial. spodnja stran česa: u tom kotlu ili oknu zbira se podzemna voda na dnu, na tabanu

taedet -ēre, taeduit, taesum est (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; sodobna etim. stroka je vse razlage (sor. z lit. tingùs len, tingéti, lat. taeter, gr. σικχός mrzek, izbirčen, σικχαίνω mrzi me) postavila pod vprašaj)

1. impers. z inf. gnusiti se, presedati komu kaj: taedet eadem audire Ter., taedet pelagi perferre laborem V., Dido mortem orat, taedet caeli convexa tueri V.; z acc. personae in gen. rei gabiti se komu kaj, imeti kdo odpor do česa, (za)gnusiti se komu kaj, (pri)studiti se komu kaj, (pri)skutiti se komu kaj, mrzeti komu kaj, presedati komu kaj, upreti (upirati) se komu kaj, naveličati se česa: iam omnium (sc. meretricum) taedebat (sc. illum) Ter., taedet (sc. me) sermonis tui Pl., me convivi sermonisque taesumst Pl., dum me civitatis morum piget taedetque S., cuius imperii exercitum taedere L., quos libidinis neque pudeat neque taedeat Ci.; tudi samo: taedet ipsum Pompeium Ci. ep.

2. osebno v istih pomenih: coepi taedere captivitatis Hier., quae taeduit animam Lact.