Franja

rince-bouche [rɛ̃sbuš] masculin, invariable posodica z vodo za izplakovanje ust po obedu

ring up prehodni glagol
poklicati po telefonu, telefonirati

ring me up! telefoniraj mi!
to ring up the curtain dati znak z zvoncem za dvig zastora; začeti predstavo

ripassare

A) v. tr. (pres. ripasso)

1. iti spet po, čez

2.
ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
ripassare un quadro dodelati sliko

3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti

B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati

risette [rizɛt] (vesel) otroški smeh; figuré, familier nasmeh, smehljaj na povelje, po naročilu

le bébé fait des risettes à sa maman dete se nasmiha svoji mamici

rīte, adv. (prim. rītus)

1. po pravem (pravilnem, ustreznem, primernem) verskem običaju, v skladu s pravili verskega običaja, po bogoslužnih (bogočastnih) zakonih, s pravimi (pravilnimi, ustreznimi, primernimi) obredi, s predpisanimi obredi, slovesno: H. idr., deos rite colere Ci., mactare bidentes V., rebus divinis rite perpetratis L., ludi rite facti Ci., templa rite dictata O.

2. metaf.
a) kot publicistični in jur. t.t. na slovesen način, na po zakonu predpisan način, zakonsko predpisano, zakonito, svečano, slovesno: testes rite affuerunt Corn., non rite creatus tribunus Q., testamentum rite perfectum Icti.
b) po pravici, upravičeno, na pravi način, kakor je treba, spodobno, kot se spodobi, (kot je) prav, pravilno: deum rite beatum dicere Ci., rebus rite paratis V., si maxima Iuno rite vocor O.; occ. k sreči, po sreči, srečno: rite venire Pl., tu rite propinques augurium V., rite secundarent visūs V., rite maturos aperire partus H.
c) po stari navadi (šegi, običaju), po starodavni navadi (šegi, običaju), navadno, običajno: quorum (sc. Scytharum) plaustra rite trahunt domos vagas H., religati rite equi V., retinentes pocula rite Lucr.

rítmico ritmičen, po taktu

rītuālis -e (rītus) obreden, bogoslužen, bogočasten, rituálen: libri Ci., Fest. obredniki, tudi samo: rituales Amm.; adv. rītuāliter po obredih, (v skladu) z obredi: hanc mensulam … choragiis multis ac diuturnis ritualiter consecratam movimus tandem Amm.

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

rivendica f pravo zahteva po vračilu

roadster [róudstə] samostalnik
avtomobilizem odprt avto (navadno za dve osebi)
navtika ladja na sidrišču; turni bicikel; potovalni konj; kdor se veliko vozi po (deželni) cesti

rock-work [rɔ́kwə:k] samostalnik
skalnata stena ali gmota; skalnjak, alpski vrt, alpinet, umetno skalovje
arhaično zgradba iz neoklesanega kamna; veščina v plezanju po skalah (stenah), skalaštvo

rodear obkrožiti, obiti, obdati, oviti; dreviti, poditi (konja); po ovinku iti, ovinke delati

rodear con (ali de) murallas obdati z obzidjem

rȍdom prisl. po rodu, po rojstvu: on je rodom iz Srbije, iz Splita

ródom pril. rodom, podrijetlom, poreklom, po rođenju: rodom je Bosanec

rȍđāk m
1. sorodnik
2. sorodnik po materi, bratranec, sin materinega brata ali sestre

rogàtija ž (lat. rogatio)
1. darilo nevesti po snubitvi
2. semenj, s potovanja prineseno darilo

roll¹ [róul] samostalnik
zvitek (papirja, pergamenta itd.), rola; listina, seznam, spisek, popis, imenik, register, katalog; zmotani akti, spisi, letopisi, kronike, anali itd.
ameriško, sleng zvitek bankovcev, denar; kruhek, žemljica, (mesna) rulada
arhaično polž
tehnično valj, cilinder
vojska klicanje po imenih, apel; valjanje, trkljanje, kotaljenje, obračanje
figurativno majava hoja, guganje; pozibavanje (ladje, letala); bobnenje (groma), hrumenje, valovanje (vode); (o zvoku) blagoglasje, skladnost, gostolevek (kanarčka)
aeronavtika obračanje, vrtenje (umetnostno letanje)

roll film film v zvitku
roll of hair rola, zvitek, koder las
roll of honour častni seznam (zlasti padlih v vojni)
Master of the Rolls predsednik državnega arhiva
the Rolls državni arhiv, registratura (v Londonu)
Swiss roll vrsta sendviča z marmelado
to call the roll klicati po imenih
to put on the roll vpisati v seznam
to strike s.o. off the rolls brisati, črtati koga s seznama; diskvalificirati koga (zaradi nepoštenja itd.)

roll-call [róulkɔ:l] samostalnik
klicanje po imenih, apel
vojska zbor (za apel)

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

Romanize [róumənaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
romanizirati, porimljaniti, poromaniti, napraviti rimsko, dati rimske lastnosti, napraviti rimskokatoliško; postati rimski, živeti po rimskem načinu, postati rimokatolik

romanize (Greek words) pisati ali tiskati z antikvami (grške besede)