Franja

solid² [sɔ́lid]

1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen

for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno

to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za)

solidárnost solidarity; sympathy

med njima je popolna solidárnost there is perfect sympathy between them
solidárnost delovnega kolektiva team spirit

sollicitō -āre -āvī -ātum (sollicitus)

1. močno (silno) premakniti (premikati), (za)gibati, vzbuditi (vzbujati), stres(a)ti, pretres(a)ti, potres(a)ti, (za)majati, omajati, razmajati (razmajavati, razmajevati), razri(va)ti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti (večinoma le pesn.): (sc. mundum) sollicitare suis … ex sedibus Lucr., corpora sollicitata trepidant Lucr., sollicitare Manes totumque orbem O., stamina docto pollice O. ubirati strune, sollicitant alii remis freta V., rudibus remis sollicitavit aquas Cl., sollicitanda tellus V. ali ferro sollicitare humum Tib. (raz)orati, nequiquam spicula dextra sollicitat V., ne salebris sollicitentur apes Col.; v obscenem pomenu: inguina Petr., Mart., mentulam Mart. Klas. le

2. metaf.
a) (z)ganiti, sprožiti (sprožati) delovanje (dejavnost, aktivnost), narediti (delati) koga dejavnega (aktivnega), spraviti (spravljati) koga v dejavnost, aktivirati: myropolas omnes Pl. kupujoč nadlegovati vse dišavarje, kupovaje tiščati v vse dišavarje, arcu sollicitare feras O. goniti, poditi, loviti, pojati.
b) bolezensko oz. kako bolezen pretres(a)ti, (raz)dražiti, sprožiti (sprožati), vzbuditi (vzbujati), (vz)dražiti, stimulirati, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, (o)slabiti: alvum purgatione Cels., stomachum vomitu Cels., nulla varietate sollicitandus aeger est Cels., mala copia … aegrum sollicitat stomachum H. obtežuje želodec, tišči v želodcu.
c) močno (silno) pretres(a)ti, (o)majati, razmajati (razmajavati, razmajevati), v nered spraviti (spravljati), (z)motiti: sollicitare quietae civitatis statum L., ne pacem sollicitarent L.
d) vznemiriti (vznemirjati) koga, kaj, navda(ja)ti koga z nemirom (skrbjo, žalostjo, bolečino), prizade(va)ti komu skrb (zaskrbljenost, žalost, bolečino, težave ipd.), (u)žalostiti koga, povzročiti (povzročati) komu žalost (skrb), spraviti (spravljati) koga v žalost (skrb), nakopa(va)ti komu žalost (skrb), mučiti, trapiti, težiti, bremeniti, obremenjevati koga, skrbeti koga kaj: si quis dotatam uxorem habet, neminem sollicitat sopor Pl., quid te aliud sollicitat? Ter., libido et ignavia semper animum excruciant et semper sollicitant Ci., multa me sollicitant anguntque Ci., anxitudo semper ipsa se sollicitans Ci., aerumnā sollicitari Ci., haec cura me sollicitat Ci., ea cura quietos (sc. deos) sollicitat V., periculum sollicitabat (sc. mentes) L., me nullo sollicitante metu O., magnum bello sollicitare Iovem O., Helene non pluribus esset sollicitata procis O. mučena, (z)begana, trapljena, cor sollicitant facta nefanda meum Tib.
e) (raz)jeziti, (raz)dražiti (razdraževati), (raz)srditi: Iuppiter sollicitatus prava religione L., sollicitatque feros … hostes Lucan.
f) α) v negativnem pomenu vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), vnesti (vnašati) nemir (razburjenje) kam, med koga, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (za)mikati koga kaj, (na)ščuvati, podščuvati, dvigniti (dvigati), sprožiti (sprožati) upor (vstajo), (za)netiti upor (vstajo) (starejše pobuniti, vzbuniti), (raz)burkati, zvestobo koga omajati, drástiti, vabiti, privabiti (privabljati), (z)mamiti, primamiti (primamljati), zapelj(ev)ati, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga kam ali v kaj, nadlegovati: servitia urbana sollicitare S., sollicitatā plebe S., ad sollicitandas civitates, ad sollicitandos Haeduos C., sollicitatus ab Arvernis pecuniā C. podkupljen, pretio (za denar) sperare sollicitari posse animos egentium Ci., ei ad sollicitandos pastores Apulia erat attributa Ci., sollicitati … sunt dulcedine agrariae legis animi plebis L., hos (sc. Hilotas) quoque sollicitare spe libertatis existimabatur N., sollicitare deas O., ingentibus ipsam sollicitare datis O. dražiti k poltenosti (poželenju, nasladi, poltenemu razkošju), sollicitare matronam Sen. rh., forma, quae sollicitat oculos Sen. ph. mika, sollicitant haec toreumata furem Mart. privabljajo; pesn. s stvarnim obj.: donis pudicam sollicitare fidem, legitimam nuptae sollicitare fidem, sollicitare fidem, liminis astricti O. zapeljati, zmamiti, legitimos toros O., iudicium donis O. podkupiti; s prolept. obj.: ubi concubitūs primos (= ubi primum concubitūs) iam nota voluptas sollicitat V. brž ko že znana slast zopet draži k poltenosti (nasladi). Namen s praep.: servum … Fabricius ad venenum Habito dandum spe et pretio sollicitare coepit Ci., servitia ad eum (sc. Lentulum) eripiundum sollicitabant S., sollicitatis ad defectionem animis L., sollicitare ad se aves Plin., legatos Allobrogum tumultus Gallici excitandi causā a P. Lentulo esse sollicitatos Ci.; s finalnim stavkom: dixit se sollicitatum esse, ut regnare vellet Ci. ep. da je bil nujno pozvan, da so ga nujno pozvali, civitates sollicitant, ut in ea libertate … permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C. pozivajo, nagovarjajo, maritum sollicitat precibus, ne spem sibi ponat in arto O. prepričuje, nagovarja, sollicitari se simulans, ne … Amm.; pesn. z inf.: sollicitor nullos esse putare deos O. β) redkeje v pozitivnem pomenu (po)vabiti, privabiti (privabljati), spodbuditi (spodbujati), da(ja)ti komu spodbudo (spodbude) za kaj, prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), nagniti (nagibati), pozvati (pozivati), (za)mikati: cantu tremulo pota Cupidinem lentum sollicitas H., circumspicias praeceptores, quos sollicitare possimus Plin. pozvati, (da) naj pridejo sem, in his me multa sollicitant, aliqua nec minora, deterrent Plin. iun. me marsikaj mika (da naj kupim), sollicitare caelestia numina votis Tib. glušiti s prošnjami = obračati se s prošnjami. Namen s praep.: sollicitandi ad hunc laborem erant Sen. ph., sollicitare aliquem ad amicitiam Plin., aliquem ad colloquium Iust., ad emendum Plin. iun., sollicitas me in Formianum Plin. iun. vabiš me, sollicitare Alexandrum in Italiam, Iones in suas partes Iust., aliquem in auxilium L. epit.; s finalnim stavkom: potest nos sollicitare lacus iste, ut committere illum mari velimus Traianus in Plin. iun. ep.; pesn. z inf.: sollicitat spatium decurrere amoris Lucr., finem expromere verum sollicitat superos Lucan.

solo sam; poedin, edin

café solo (ali sin leche) črna kava
de a solo le med seboj
por sí solo sam od sebe
la sola idea, el solo pensar(lo) že sama misel (na to)
una sola vez samo enkrat
a mis (tus, sus) solas sam(otarski), osamel
estar solo biti sam, brez spremstva, zapuščen
es hábil como él solo spreten je kot le kdo
bien vengas, mal, si vienes solo (pregovor) nesreča redko sama pride

sónčen de(l) sol; solar

sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol

sortable [sɔrtabl] adjectif primeren; spodoben

parti masculin sortable pour sa fille primerna partija za njegovo hčerko
vêtements masculin pluriel sortables primerna obleka
il n'est plus sortable z njim ni večmogoče iti med ljudi

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

Sōstratus -ī, m (Σώστρατος) Sóstrat

1. grški kipar: Plin.

2. grški arhitekt s Knid(os)a; med drugim je zgradil tudi znameniti aleksandrijski svetilnik na otoku Faros ob egiptovski obali: Plin.

3. grški ranocelnik: Plin.

soufflet [suflɛ] masculin

1. meh; technique zložljiv meh, zložljiva streha ipd.

2. klofuta, zaušnica; figuré žalitev

soufflet de forge kovaški meh
soufflet de train členasti prehod med dvema vagonoma
donner, recevoir un soufflet dati, dobiti klofuto

sovrážnost hostility (do to, towards, against); enmity; animosity; ill-will

le v primeru sovrážnosti hostilities only
med sovrážnostmi during (the) hostilities
prekinitev sovrážnosti vojska suspension of hostilities, (ognja) ceasefire
biti zapleten v sovrážnosti to be involved in hostilities
prenehati s sovrážnostmi to suspend hostilities
zanetiti sovrážnost to foment hostility
začeti sovrážnosti to commence hostilities
ustavitev (izbruh) sovrážnosti cessation (outbreak) of hostilities

spádati to belong (to)

to ne spada semkaj that is out of place here, that is beside the point, that is irrelevant
to ne spada k našemu predmetu this is alien to our subject, this has nothing to do with our subject
ta beseda ne spada semkaj this word is improperly used in this context (ali does not belong here)
to ne spada nikamor! that's neither here nor there!
to ne spada v mojo stroko this is not within my province (ali is not in my line)
on spada med naše najboljše odjemalce he is one of our best customers

spádati appartenir à, faire partie de, être (du nombre) de

spadati skupaj aller ensemble, être fait l'un pour l'autre, faire la paire, être de la même famille, faire pendant
to ne spada sem cela n'est pas à sa place ici, c'est déplacé, cela ne touche pas à la question
kam to spada? où faut-il mettre cela?
spada med najboljše il compte parmi les (ali au nombre des) meilleurs
spadati pod koga être subordonné à quelqu'un, être le subordonné de quelqu'un, être sous les ordres de quelqu'un, être placé sous l'autorité de quelqu'un, dépendre de quelqu'un, relever de quelqu'un

spádati pertenecer (a); ser (de)

spadati k čemu pertenecer a a/c, (kot del) formar parte de a/c
spada med najboljše pianiste figura entre los mejores pianistas
to ne spada k stvari eso no es del caso, eso no viene al caso
to ne spada semkaj eso está aquí fuera de lugar
to spada k stvari (zadevi) eso tiene relación con el asunto
(on) spada v zapor su sitio es la cárcel, deberían meterle en la cárcel
kam spada to? ¿dónde corresponde esto?
spadati skupaj pertenecer al (ali ser del) mismo grupo; formar un conjunto; ir juntos; pertenecer uno a otro; ser compañeros
spadati pod koga estar sujeto (ali subordinado) a alg

Spanish [spǽniš]

1. pridevnik
španski

Spanish America španska (latinska) Amerika
Spanish Armada zgodovina Velika Armada
Spanish black špansko črnilo
Spanish chalk krojaška kreda
Spanish chestnut užitni kostanj
Spanish fly zoologija španska muha
Spanish fowl vrsta kokoši z bleščečim zelenkasto črnim perjem
Spanish grass španska trava, esparto
Spanish grippe, Spanish influenza španska gripa, influenca
Spanish Main zgodovina severnovzhodna obala južne Amerike med Orinokom in Panamo
Spanish onion botanika por, luk
Spanish paprika (rdeča) paprika
Spanish spoon tehnično vrtalo za luknje za telegrafske drogove
Spanish peppers množina, botanika feferoni
Spanish worm sleng, figurativno v kosu lesa skrit žebelj

2. samostalnik
španščina, španski jezik

the Spanish Španci

spanj|e¹ srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
… spanja Schlaf-
(faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
brez spanja schlaflos
iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
planiti iz spanja aufschrecken
pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
potreba po spanju das Schlafbedürfnis
pred spanjem vor dem Schlafengehen
branje pred spanjem die Bettlektüre
napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
molitev pred spanjem das Nachtgebet
v spanju im Schlaf(e)
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
v najglobljem spanju im besten Schlaf

Speck, der, (-/e/s, -e) slanina; figurativ salo, mast; Speck ansetzen zrediti se; den Speck riechen zavohati, da nekaj smrdi; mit Speck fängt man Mäuse na med se muhe love; ran an den Speck! na delo veselo!

Spieldauer, die, trajanje igre; während der Spieldauer medtem ko je trajala igra, med igranjem

spīrāmentum -ī, n (spīrāre)

1. zračna odprtina, odprtina za zračenje, zračnik, odduh, oddušek, oddušnik, preduh, luknja za hlape: Plin., Iust., Amm. idr., spiramenta relaxate V., cerā spiramenta linunt (sc. apes) V., spiramenta animae … rupit V. sapnik, dušnik, traheja, spiramenta flammam exhalantia O. usta.

2. hlap(i), hlapenje, puhtenje, sopuh, vetje, pihanje, pihljanje (vetra), para, sopar(ic)a, vonj, vonjava ipd.: Macr. idr., venti spiramentum et perflatus Vitr. prepih, Oceanus quasi spiramenta quaedam magnitudinis exaestuat Sen. rh.

3. dihanje, pihanje, sapa, starejše sopenje, duška, od tod meton. presledek med vdihom in izdihom, oddih (oddihljaj), odmor, premor, pavza, postanek: per intervalla ac spiramenta temporum T., sine spiramento ullo Amm., brez (slehernega) obotavljanja, sine spiramento vel mora Amm.

spirit¹ [spírit] samostalnik
duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
figurativno življenjska moč, volja
figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
množina razpoloženje; veter, sapica

in (the) spirit v duhu
out of spirits potrt, deprimiran
absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
animal spirit življenjska moč
astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
the Holy Spirit cerkev sv. duh
low spirits potrtost, deprimiranost
a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
a mischievous spirit hudoben škrat
a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
peace to his departed spirit mir njegovi duši
the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
poor spirits pobitost, potrtost
public spirit smisel za javni blagor
unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
the spirit of the law duh zakona
to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
to call up a spirit klicati duhá
our spirits go up (rise) naša morala se dviga
he has the spirit of a lion on ima levji pogum
to keep up one's spirits ne izgubiti poguma