Franja

civil, e [sivil] adjectif meščanski, državljanski; civilen; sveten, necerkven; vieilli vljuden, prijazen, ljubezniv; masculin civilist

dans le civil dans la vie civile v civilu, v civilnem življenju
en (costume) civil v civilu, v civilni obleki
année féminin civile koledarsko leto
autorités féminin pluriel civiles civilne oblasti
cause féminin civile, procès masculin civil civilni proces
code masculin civil (francoski) civilni zakonik
droit masculin civil civilno pravo; pluriel državljanske pravice
enterrement masculin civil civilni, necerkveni pokop
état masculin civil osebni položaj, matični podatki
guerre féminin civile državljanska vojna
liste féminin civile vodji države odobrena vsota za njegove funkcijske izdatke
mariage masculin civil civilna poroka
mort féminin civile izguba državljanskih pravic
officier masculin de l'état civil matičar (uradnik)
partie féminin civile zasebni tožnik
personnalité féminin civile juridična oseba
tenue féminin civile civilna obleka
vertus féminin pluriel civiles državljanske čednosti
poursuivre quelqu'un au civil tožiti koga pred civilnim sodiščem

civílen civil

civilna obleka vêtement moški spol, habit moški spol civil
v civilni obleki en civil
civilna obramba, zaščita défense ženski spol, protection ženski spol civile

clair, e [klɛr] adjectif jasen, svetel; razločen, razumljiv; redek; bister, prozoren (tekočina); figuré veder, miren; masculin svit, svetlost, jasnina; redčina

argent masculin clair gotovina
eau féminin claire bistra voda
cheveux masculin pluriel clairs redki lasje
dépêche féminin en clair nešifrirana brzojavka
clair masculin de (la) lune mesečina
sauce féminin trop claire preredka omaka
clair et net odkrito, brez ovinkov, naravnost, commerce netto
le plus clair največji, najvažnejši del
clair comme de l'eau de source, comme le jour (figuré) jasen ko beli dan
ne faire que de l'eau claire (figuré) prazno slamo mlatiti
mettre sabre au clair izvleči sabljo
parler clair z visokim glasom, figuré razločno govoriti
raccommoder les clairs d'un bas zakrpati obrabljena, obdrgnjena mesta v nogavici
semer clair redko sejati
tirer au clair (pre)čistiti (tekočino)
tirer une affaire au clair razjasniti zadevo
voir clair jasno, razločno videti, razumeti
j'y vois clair se mi (že) svita
il fait clair svetlo je, svetel dan je

claque [klak] féminin udarec s plosko roko, lahen udarec, zaušnica, klofuta

donner, recevoir une claque sur la joue dati, dobiti klofuto na lice
(familier) figure féminin, tête féminin à claques neprijeten, nevšečen, dražljiv, izzivajoč obraz
la claque (théâtre) najeti ploskači, klakerji
(populaire) en avoir sa claque (figuré) imeti dovolj, čez glavo česa; technique del obutve, ki obdaja nogo, zgornje usnje, oglav, urbas
chapeau masculin claque, claque masculin sklopljiv cilinder
donner des claques sur les fesses d'un enfant našeškati otroka po zadnjici
prendre ses cliques et ses claques pobrati šila in kopita

claro moški spol svetlost, jasnina; vmesni prostor; nepopisano mesto; vrzel, razmak; jasa

claro de luna mesečina
pasar la noche en claro prebiti noč brez spanja
pasarse las noches en claro ponočevati
pasar de claro prebosti (s pogledom)
se puso en claro que izkazalo se je, da

classe [klas] féminin razred; kategorija; stan; vojaški letnik; učilnica; pouk

classe cabine, de luxe, touriste kabinski, luksuzni, turistični razred
classe de dessin, de musique risalnica, glasbena učilnica
classe dirigeante, gouvernante vodilni, vladajoči razred
classe d'hisioire zgodovinska (šolska) ura
classe bourgeoise, moyenne meščanski, srednji stan
classe ouvrière, laborieuse delavski, delovni razred
classe des salaires plačilni razred
camarade masculin de classe sošolec, šolski tovariš
haine féminin de(s) classes razredno sovraštvo, razredni boj
journal masculin de classe šolski dnevnik, razrednica
livre masculin de classe šolska knjiga
petites, hautes classes nižji, višji razredi
rentrée féminin des classes začetek šole (v jeseni)
société féminin sans classes brezrazredna družba
salle féminin de classe učilnica, razred
soldat masculin de deuxième classe, un deuxième classe vojak brez čina
sortie féminin des classes sklep šolskega leta
de grande classe velikega formata
de première classe prvorazreden, prvovrsten
aller, être en classe hoditi v šolo
avoir de la classe (familier) biti zelo imeniten, odličen
cet acteur a de la classe ta igralec je odličen
entrer en classe de première vpisati se v prvi razred
être de la classe svojo (vojaško) službo imeti kmalu, še istega leta za seboj
lui et moi, nous sommes de la même classe on in jaz sva istega letnika, iste starosti
être bon pour la classe biti sposoben za vojaško službo
être attentif en classe biti pazljiv pri pouku
faire la classe učiti, poučevati
faire ses classes obiskovati šolo; opravljati svojo vojaško službo
partir en classe oditi, iti v šolo (k pouku)
redoubler, sauter une classe ponavljati, preskočiti razred
répartir par classes razvrstiti, razdeliti v razrede
la classe se termine à midi pouk se konča opoldne
dédoubler une classe razpoloviti razred

clavado točen, natančen

le dejó clavado (Am) za nos ga je potegnil
eso me viene clavado to pride kot poklicano
¡clavado! natanko tako!
tener los ojos clavados (en) zijati (v); buliti (v)

clavar na-, pri-biti, zabiti; pritrditi; vdelati (dragulje), zabosti; ameriška španščina prevarati, oslepariti

clavar la vista en algn. srepo koga gledati, strmeti v koga
clavarse motiti se; Am na led iti, dati se potegniti za nos
clavarse una spina (una astilla) zadreti si trn (trščico)

clavo moški spol žebelj; kurje oko; glodajoča žalost; ameriška španščina nekurantno blago; ameriška španščina neznosen (bedast) človek

clavo de especia, clavo de olor, clavo aromático nageljnova žbica
clavo calamón tapetniški žebelj
clavo de chilla, clavo chillón skodelnik
clavo histérico zbadanje v glavi
clavo de madera cvek za čevlje
clavo de remachar zakovnik
clavo de rosca vijak
clavo de roseta okrasni žebelj
clavo tachuela cvek, žebelj
de clavo pasado očiten, nesporen; lahko izvedljiv
arrimar el clavo koga za norca imeti
clavar un clavo con la cabeza z glavo v zid riniti
dar en el clavo pravo pogoditi
no dejar clavo ni estaca en la pared odnesti s seboj vse, kar ni pribito
un clavo saca otro clavo en žebelj drugega spodriva
por un clavo se pierde una herradura mali vzroki, veliki učinki
clavos de especia nageljnove žbice
hacer clavo vezati se (malta)
sacar un clavo con otro clavo vraga z Belcebubom izganjati

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

clerc [klɛr] masculin duhovnik; pisar, (odvetniški, notarski) kanclist; učenjak, strokovnjak; intelektualec

maître masculin clerc pisarniški predstojnik
n'être pas clerc en la matière (familier) izjaviti se za nekompletnega
faire un pas de clerc (figuré) polomiti ga, zmotiti se, (figuré) kozla ustreliti

clin [klɛ] masculin

clin d'œil migljaj z očesom
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil, na mah

clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma

clôture [klotür] féminin ograda; plot; figuré zaključek, konec; (= séance féminin de clôture) zaključna seja; religion klavzura

en clôture pri borznem zaključku
clôture annuelle des livres (commerce) letni zaključek
clôture du bilan, des comptes, de l'exercice zaključek bilance, računov, poslovnega leta (letni zaključek)
clôture à claire-voie, en fil de fer mrežasta, žična ograja (plot)
clôture des magasins zapiranje trgovin
demander la clôture (des débats) predlagati zaključek (debate)
clôture! konec debate!

cobrar pob(i)rati (denar), inkasirati; nazaj vzeti, nazaj dobiti; napeti (vrv); maščevati

cobrar afición vzljubiti
cobrar aliento svežo sapo zajeti, znova se opogumiti
cobrar ánimo (espíritu, valor) opogumiti se
cobrar atrasos izterjati zaostanke
cobrar cariño, amistad a alg. koga vzljubiti
cobrar fama ugled dobiti, slaven postati
cobrar fuerzas zopet k moči priti
cobrar miedo ustrašiti se
cobrar muchas piezas veliko ustreliti (na lovu)
cobrar la razón k pameti priti
cobrar en metálico inkasirati v gotovini
¡vas a cobrar! jih boš dobil (batine)!
¿quiere cobrar?; ¡cobre V. (la cuenta)! plačati! (natakarju)
cobrarse spet k sebi priti
¡cóbrese! (Am) pogum!

cobre moški spol baker, bakrena posoda, bakrovina; bakrorez; bakren novec; pihala

cobre amarillo med, medenina
cobre en planchas bakrena pločevina
grabado en cobre bakrorez
mineral de cobre bakrena ruda
siglo de cobre bronasta doba
batir el cobre kovati železo, dokler je vroče
allí se bate el cobre tam se energično postopa; tam se pošteno prepirajo

cobro moški spol inkaso, pobiranje, izterjava, terjatev; prednost, korist

de cobro difícil težko izterljiv
poner cobro en a/c skrbeti za kaj, misliti na kaj
poner en cobro na varno spraviti
cobros pl terjatve

coche moški spol kočija, voz, železniški voz, avto

coche de alquiler fijakar; taksi
coche de ambulancia bolniški (rešilni) avto
coche de un caballo enovprežen voz
coche cama(s) spalni vagon
coche correo poštni vagon
coche directo direktni vagon
coche fúnebre mrliški voz
coche jardinera (odprta) prikolica (cestne) železnice
coche ómnibus omnibus
coche parado balkon, s katerega gledamo javne sprevode
coche de posta (Am) poštni voz
coche de punto, coche de plaza fijakar, kočija; taksi
coche remolcador prikolica
coche restorán, coche restaurant jedilni vagon
coche simón fijakar; taksi
coche de sitio (Am) fijakar; taksi
ir en coche peljati se s kočijo (z avtom)

cocido

estar muy cocido en zelo izveden (vešč, podkovan) biti v
cocido m mešana jed iz mesa, zelenjave, čičerke itd. (španska narodna jed); žgano apno